Odziv Visokošolskega sindikata Slovenije na izplačila na ljubljanski univerzi

Odziv Visokošolskega sindikata Slovenije na izplačila na ljubljanski univerzi

Oddaja
4. 11. 2019 - 16.00

Današnji komentar je spisal Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani.

Visokošolska in širša javnost v zadnjih desetih dneh z vznemirjenostjo spremljata objave prispevkov POP TV o visokih izplačilih posameznim zaposlenim na Univerzi v Ljubljani (UL), o različnih spornih praksah in o odzivih odgovornih. Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je že opozarjal na sporne prakse na univerzah in se kritično odzival tudi na pretekla razkritja spornih izplačil na univerzah. Tudi tokrat pričakujemo, da bodo pristojni organi razkrite sporne prakse raziskali, da bodo odgovorni v primeru odkritih nepravilnosti ustrezno odgovarjali in da bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) skupaj z univerzami in ob sodelovanju z drugimi deležniki v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti našlo rešitve, ki bodo v prihodnje preprečile sporne prakse.

V VSS - Sindikatu UL ocenjujemo, da je objava podatkov o visokih izplačilih pomembna, saj razkriva sporne prakse in pomanjkljivosti sistema, ki jih omogoča. Prav tako odpira pomembna vprašanja o ustreznosti opredelitve javne službe in tržne dejavnosti univerz, razmerja med njima in obsega tržne dejavnosti. Sistem preprečevanja spornih praks in ureditev mora izhajati iz jasnih odgovorov na navedena vprašanja. Treba je ločiti med izplačili, ki imajo v javnem plačnem sistemu jasno funkcijo plačevanja dodatnega opravljenega dela in so regulirana in omejena, ter izplačili, ki niso omejena, zlasti izplačili na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb, prek pogodb s povezanimi pravnimi osebami ter izplačili za delovno uspešnost iz naslova prodaje na trgu. Ta izplačila na univerzah večinoma izvirajo iz tržne dejavnosti, v nekaterih primerih tudi iz evropskih raziskovalnih projektov.

Novinarji so nakazali več primerov, v katerih gre zagotovo za ekscesno visoka izplačila, toda ker javnost ne pozna pogodb, lahko le ugibamo, ali je šlo za meritokratsko ovrednotenje dodatnega dela, za zlorabo položaja ali pa za katerokoli od nians vmes. Ob medlem in v marsikaterem primeru povsem neprimernem obrambnem odzivu odgovornih si zunanja javnost razumljivo lahko ustvari vtis, da je v visokem šolstvu narobe vse po vrsti.

Ugled UL in visokega šolstva je mogoče obraniti ali obnoviti le z razčiščenjem spornih praks in s sprejemom pravil, ki jih bodo v bodoče onemogočila. Novinarski prispevki so v povezavi z visokimi izplačili izpostavili tri tipe spornih praks, ki jih sindikat zaznava tudi prek dialoga s članstvom.

Prvič, med prejemniki visokih izplačil je nenavadno veliko vodilnih oseb, med njimi dekanov, prodekanov, predstojnikov ožjih organizacijskih enot (laboratorijev, inštitutov ipd.) ter tajnikov fakultet, ki so polno zaposleni z upravljalskim delom. To utemeljuje sum, da pri nekaterih visokih izplačilih iz tržnih virov ni šlo za meritokratsko ovrednotenje dela na tržnih projektih in za pošteno razdelitev izplačil med vse sodelavce v timu, temveč za zlorabo položaja za koncentracijo izplačil pri funkcionarjih oz. za položajno rento. Nekateri med intervjuvanimi prejemniki visokih honorarjev so izjavili, da so razpoložljiva sredstva razdeljevali enakomerno med sodelavce v ožji organizacijski enoti, a objavljene številke tega ne potrjujejo in treba bi bilo izvesti celovit pregled pogodb in izplačil.

Drugič, še večji problem kot visoka izplačila iz tržne dejavnosti, ki poteka prek fakultet, je tržna dejavnost, od katere bi fakultete lahko nekaj imele, a jo profesorji speljejo v svoja zasebna podjetja, pri čemer na trgu dosegajo višjo ceno prav zaradi svojega akademskega naslova in položaja na fakulteti, s katere prihajajo. Zdi se, da je privatizacije bistveno več v aplikativnih družboslovnih vedah kot v tehniki in naravoslovju, kjer za opravljanje strokovnega in raziskovalnega dela potrebujejo drago laboratorijsko opremo, a tudi tam morda obstajajo zaposleni, ki dejavnost svojih podjetij izvajajo na fakultetni opremi.

Univerza v Ljubljani je po objavi najvišjih honorarjev v javnem sektorju na Supervizorju leta 2016 sprejela pravilnik, ki zavezuje članice, da sprejmejo realističen seznam dejavnosti, za katere velja konkurenčna klavzula, zaposlene pa, da za opravljanje dejavnosti zunaj UL pridobijo rektorjevo dovoljenje. Pogoj za izdajo rektorjevega dovoljenja je dogovor o plačevanju prispevkov v razvojni sklad UL, kakršne morajo odvajati tudi prejemniki visokih honorarjev znotraj UL. Zaradi bojkota nekaterih članic je senat UL sprejel sklep, da morajo do predložitve realističnih seznamov fakultetnih dejavnosti zaposleni pridobiti rektorjevo soglasje za vse svoje poslovne dejavnosti. Vendar nekateri profesorji to ignorirajo, rektor pa proti njim ne uporabi delovnopravnih sankcij.

Tretjič, nekateri posamezniki z obsežno tržno dejavnostjo opuščajo svoje osnovno delo in nalagajo izvajanje poučevanja, za katerega sami prejemajo plačo, podrejenim sodelavcem, npr. asistentom in mlajšim raziskovalcem, pri temeljnem raziskovanju pa si pomagajo s prisvajanjem avtorstev podrejenih kolegov. Tako izkoriščanje si zasluži delovnopravne in kazenske sankcije.

Poudarjamo, da se navedene vrste praks med seboj nujno ne izključujejo, saj smo prepričani, da pri izvajanju tržne dejavnosti, ne glede na to, ali se opravlja v okviru fakultete ali v okviru lastnega podjema posameznika, zaposlenega na univerzi, ni jasna razmejitev med izvajanjem nalog v okviru pogodbe o zaposlitvi in morebitnim dodatnim delom, ki naj bi bilo podlaga za dodatna izplačila, kar povečuje tveganje, da se tržna dejavnost dejansko izvaja na račun osnovne, temeljne dejavnosti univerze, ki je javna služba.

Visokošolski sindikat Slovenije - Sindikat UL poziva rektorja UL in druge pristojne institucije k naslednjim konkretnim ukrepom za pravično ureditev razmer.

Prvič, treba je razčistiti, ali je šlo pri visokih izplačilih iz tržne dejavnosti za meritokratsko nagrajevanje opravljenega dela ali za položajno rento. VSS - Sindikat UL zato poziva rektorja UL, da naroči revizijo izplačil prek avtorskih in podjemnih pogodb ter povečanega obsega dela iz naslova prodaje na trgu na vseh članicah Univerze v Ljubljani, prednostno pa v tistih organizacijskih enotah, v katerih delujejo prejemniki visokih izplačil. Revidira naj tudi poslovno razmerje med EF in zasebnim zavodom CPOEF, na katerega je EF prenesla znaten del svoje tržne dejavnosti. Rektorja tudi pozivamo, da revizijska poročila javno objavi.

Če se bo izkazalo, da so si nekateri funkcionarji fakultet ali njihovih ožjih organizacijskih enot privoščili koncentracijo izplačil iz tržnih sredstev, bo treba vrednost prispevkov vodij in ostalih izvajalcev tržnih projektov opredeliti in zamejiti z enotnim pravilnikom UL, nato pa ga predvsem dosledno izvajati in sankcionirati kršitve. Na nekaterih članicah so takšne omejitve že predpisane. Morda bo revizija pokazala, da je treba tudi podati naznanilo organom pregona.

Drugič, VSS - Sindikat UL poziva rektorja UL, da zahteva dosledno spoštovanje določb pravilnika, ki omejuje nelojalno konkurenco profesorskih podjetij fakultetam. Sklicevanje zaposlenih na pravico do svobodne gospodarske pobude ne pretehta pravice delodajalca, da uveljavlja konkurenčno klavzulo, ki je eden temeljnih instrumentov delovnih razmerij. Zaposleni morajo v zameno za delodajalčevo soglasje z opravljanjem konkurenčne dejavnosti zunaj njega pristati na plačilo ustreznega prispevka univerzi. Če veljavni pravilnik UL in druga pravila UL niso dovolj jasna glede pogojev za opravljanje konkurenčne dejavnosti ter delovnopravnih sankcij, naj jih UL revidira in dopolni.

Tretjič, zavedamo se, da je dokazovanje izkoriščanja podrejenih sodelavcev z nalaganjem osnovnega dela nadrejenih nemogoče brez pričanja vpletenih. Od večine tistih pedagogov in raziskovalcev na začetku kariere, ki so pristali na izkoriščanje v upanju, da jim bo to sčasoma odprlo vrata kariernega napredovanja, ne moremo pričakovati, da se bodo izpostavili in s tem tvegali svoje karierno onemogočenje. Zato vidimo možnost za omejitev zlorab v zakonski omejitvi kopičenja dodatnih izplačil poleg osnovne plače. Vrednost pedagoške nadobveze (njen maksimum znaša 15 %) in vrednost dopolnilnega raziskovalnega dela (maksimum je 20 %) sta že regulirani in omejeni, treba pa je določiti omejitve sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi ter omejitve izplačil iz tega naslova.

Če bi omejili višino seštevka izplačil iz pedagoške nadobveze, dopolnilnega raziskovalnega dela ter avtorskih in podjemnih pogodb, npr. na skupaj 50 % višine plače, bi tiste, ki opravljajo veliko tržne dejavnosti, prisilili, da se odpovedo delu pedagoških in raziskovalnih ur v korist mlajših kolegov, ki bi tako dobili več priložnosti za zaposlitev. Aktualna priložnost za takšno omejitev je nastajajoča novela Zakona o visokem šolstvu.

VSS poziva MIZŠ, da se jasno opredeli do javnih razkritij in predstavi tudi zakonske rešitve, ki bi v bodoče preprečile sporne prakse in netransparentnost. Pozivamo ga, da preuči ustreznost definicije javne službe v dejavnosti visokega šolstva ter razmisli o opredelitvi tržne dejavnosti in njenega obsega v visokem šolstvu. Ob upoštevanju ustavno zajamčene avtonomije univerz je treba vzpostaviti zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal, da bodo univerze lahko primarno v celoti izpolnjevale svoje temeljno poslanstvo izvrševanja javne službe na področju pedagoškega in raziskovalnega dela, ki nikakor ne sme biti kakorkoli podrejeno tržni dejavnosti ali od nje odvisno. Prvi pogoj za to je vsekakor stabilno in zadostno proračunsko financiranje javne službe.

Komentar je spisal Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.