Podnebni štrajk

Podnebni štrajk

Oddaja
11. 3. 2019 - 16.00

Današnji komentar je prispevala Aja Vrenjak, dijakinja in članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost, in sicer na temo prihajajočega podnebnega štrajka.

Civilna gibanja so glas tistih, ki jih socialna, okoljska in ekonomska nepravičnost najbolj zadevajo. Vse pravice, ki se danes morda zdijo samoumevne, so si ljudje priborili. Tako 8. marec, ki smo ga kot dan žena praznovali prejšnji petek, pravzaprav obeležuje večstoletni feministični boj za pravice žensk na vseh ravneh naše družbe.

Pravice nikoli niso podarjene. Katera pravica pa je pomembnejša od pravice do obstoja? Že danes smo priča množičnemu izumiranju vrst, vse bolj uničujočim požarom, odmiranju koralnih grebenov in drugih ekosistemov ter nepopisljivemu številu okoljskih katastrof. Znanstvene raziskave nam jasno kažejo, da med vsem tem tudi človeštvu tiktaka 5 minut do polnoči.

Zato je avgusta 2018 takrat še 15-letna Švedinja, Greta Thunberg, v petek špricala šolo in se v protest neaktivnosti švedske vlade na področju podnebnih sprememb usedla pred parlament. Njen na videz skromen boj je odmeval širom sveta in postal podlaga za mednarodno gibanje mladih, ki jasno izpostavlja, kar odločevalci ignorirajo. Globalno segrevanje je resen problem in ukrepati je treba takoj.

Svetovnim štrajkom in protestom smo se pridružili tudi v gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Oboroženi s svojimi zahtevami bomo s štrajkom začeli 15. 3. 2019 in odnehali takrat, ko bo oblast uslišala naše pozive po spremembah.

Omenjeno gibanje je ustanovilo par mladih aktivistov, ki so se že lani odzvali na Energetski koncept Slovenije, osnovni razvojni dokument na področju energetike. Ta strateški dokument je bil sestavljen na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter danih mednarodnih zavez. Določal naj bi cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za naslednjih 40 let.

Vendar cilji Energetskega koncepta nikakor niso zadostni. Ne dosegajo niti določil pariškega sporazuma, ki omejuje dvig povprečnih globalnih temperatur na že tako izredno nevarni 2 °C glede na predindustrijsko dobo. Stališče slovenske vlade je v dokumentu povsem jasno in se glasi: “Bomo drugič.”

Izkazalo se je, da ta “Bomo drugič” z grozo navdaja veliko zaskrbljenih posameznikov. V petek, 22. februarja, se je zato gibanju pridružilo 120 mladih, od takrat pa rastemo iz dneva v dan.

Borimo se za podnebno pravičnost. To pomeni pravico do dostojnega življenja na čistem planetu za vse ljudi. Podnebne spremembe in druge okoljske probleme namreč v največji meri povzročajo najrazvitejše države globalnega severa in najbogatejši prebivalci sveta, medtem ko več milijard najrevnejših nima nobenega resnejšega vpliva na podnebje.

Tako bodo tisti, ki so najmanj odgovorni za nastalo krizo, trpeli najhujše posledice – to so državljani globalnega juga, delavci, kmetje, revni in mladi. Prav tako mi prevzemamo nesorazmerno breme reševanja okoljske krize in prilagajanja na njene posledice.

Kako absurdno je, da sredi največje krize v človeški zgodovini nadaljujemo s poslovanjem po starem.

In kako neprimerno se zdi, da dijaki in osnovnošolci o najpomembnejši temi našega časa v šolah poslušamo le pri predmetu geografije.

Od vlade zahtevamo, da prepozna krizo, v kateri se nahajamo, in razglasi podnebno izredno stanje. Zahtevamo, da se rast globalne temperature omeji na največ 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo. To vključuje takojšen prehod na nizkoogljične oblike energije, radikalno zmanjševanje emisij v prometu, ukrepe na področju kmetijstva, uvoza, izobraževanja in še bi lahko naštevali.

Naše zahteve niso utopična gesla, ki jih brezglavo skandiramo, ampak nujni koraki v preprečevanju globalne katastrofe. Njihova podlaga niso pravljice majhnih otrok, ampak brezpogojni konsenz svetovne znanstvene stroke. Boj za okolje je boj za prihodnost!

Komentirala je Aja Vrenjak, dijakinja in članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Mi smo drugače v osnovni šoli v ekologiji govorili kar veliko. Vsaj iz osebnih izkušenj se mi ne zdi da bi bila to tema ki bi jo naše šole nalašč ignorirale. Reciklirat recimo se danes začne že v vrtcu. Je pa nasplošno v šolstvu kvaliteta pouka skoraj popolnoma odvisna od posameznega učitelja.

Nasplošno se močno strinjam z zahtevami. Se mi pa zdi da bi bilo pomembno dodatno obdavčiti produkte držav ki nimajo okoljevarstevnih standardov. Recimo kitajce "boli" za okolje. Na kitajskem imaš mesta kjer sonca praktično ne vidiš zaradi debele plasti smoga. To je nekaj časar zahodni svet ne bi smel finančno nagrajevati.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.