Pozdravljeni v tokratni oddaji Pod katedrom, v kateri bomo govorili o nedavni obletnici ljubljanske univerze in kontroverzi ob prisotnosti vojske na proslavi stote obletnice. Tretji december Univerza v Ljubljani šteje za obletnico svoje ustanovitve. Ob proslavi prejšnji torek je na slavnosti bila navzoča tudi vojska, saj je predsednik države Borut Pahor univerzi predal odlikovanje.

Državna oblast in univerza sta že od začetkov univerz v srednjem veku dva različna bregova, ki se v nekaterih zgodovinskih trenutkih zbližujeta, kar odpira vprašanja o avtonomiji univerze. Univerze so pred stoletji nastopale skorajda kot samosvoje državice, ki so v pogajanjih z mestnimi oblastmi pogosto grozile, da se bodo preselile in iz mesta odtegnile velik del prebivalstva in visoke kulture. Vihtele so veliko pogajalske moči in delovale avtonomno. Kljub večji odvisnosti od državne oblasti še danes velja nezapisano pravilo, da na univerzitetno posest državni represivni aparati lahko vstopijo le ob dovoljenju dekana ali rektorja. In takšnega dovoljenja se načeloma ne dodeli brez tehtnega razloga.

Poslušajmo, kaj so v izjavi proti prisotnosti vojske na univerzitetni proslavi, ki se je sicer odvila v Cankarjevem domu, zapisali podpisniki:

“Natanko ob stoletnici prvega predavanja na Univerzi v Ljubljani, ki ga je jezikoslovec Fran Ramovš posvetil zgodovini slovenskega jezika, je ista Univerza tretjega decembra 2019 doživela eno izmed svojih najhujših degradacij v dramatični stoletni zgodovini.

Proslava častitljive obletnice v Cankarjevem domu je bila patetična in otročja, klavrna in smešna. Predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju se je zdelo potrebno, da oder Cankarjevega doma izkoristi kot poligon za paradiranje Slovenske vojske, pri čemer mu je kot pribočnik zvesto služil rektor Univerze v Ljubljani, profesor doktor Igor Papič. Še dobro, da je pri tej protokolarni paradi režiser umetniško kvalitetnega programa Mare Bulc dal spustiti železno zaveso in s tem ogradil umetnost od prazne, do klovnovstva napihnjene poze.

Mar predsednik Republike Slovenije in rektor Univerze v Ljubljani nista nikoli slišala, da je univerza eksteritorialna in da uniformirane postave ne smejo stopiti in lomastiti po posvečenem prostoru mišljenja, raziskovanja in dialoga?

Arogantno zatrjevanje, da zakon o državnih odlikovanjih zapoveduje vojaško paradiranje, kaže na zaskrbljujočo pravno retardiranost politične birokracije ter na pomanjkanje občutka za elementarno spodobnost.

Ogorčeno protestiramo zoper to bedno farso, ki pove vse o konceptu univerze, za katerega se zavzema rektor Papič, in vse o državi, katere podhranjena in slabo plačana vojska sicer ne dosega standardov Nata, je pa še zmeraj dovolj učinkovita za strašenje intelektualcev. Ali gre morda za napoved nove uporabe oboroženih sil Republike Slovenije?

Naj v izogib nesporazumom poudarimo, da ne gre za kritiko vojske, ampak za kritiko grobe manipulacije z vojsko, ki si jo je privoščil predsednik Republike Slovenije kot njen vrhovni poveljnik. Rektor Univerze v Ljubljani pa bi kot vodja največjega možganskega centra te države moral izkazati dovolj univerzitetnega, intelektualnega in državljanskega samospoštovanja, da bi se uprl tej neokusni manifestaciji subalpskega »državniškega« primitivizma. Oba sta v svojem častihlepju ponujala prizor, vreden Molièrovih komedij.        

Pričakovati odgovornost od dveh tako pompoznih karikatur je seveda nemogoče.

Ugotavljamo, da je proslava stoletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani žalostno spodletela priložnost za premislek koncepta, vrednot in prihodnjih prioritet naše osrednje znanstvenoraziskovalne ustanove in celotne države.

Moralni, pravni in intelektualni fiasko proslave stoletnice Univerze v Ljubljani pa je obenem tudi svarilo vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije z Državnim zborom na čelu ter vsem študentkam in študentom, profesoricam in profesorjem Univerze v Ljubljani s Senatom na čelu, da je skrajni čas za premislek o nevarnostih zlorabe institucionalne moči ter o nujnosti postavljanja jasnih mejá nedopustnemu narcisizmu in neumnosti.”  

Pod izjavo so podpisani doktorji Boris A. Novak, Rudi Rizman, Vlado Miheljak, Spomenka Hribar, Niko Toš, Marko Marinčič, Dean Komel, Rastko Močnik in Vito Turk. Na socialnih omrežjih so podpisnike označili za univerzitetno elito, ki protestira ob prizoru šestnajstih vojakov na proslavi univerze, ne oglaša pa se glede spornih izplačil na univerzi, outsourcinga čistilk, nedostopnosti študija in tako dalje.

Za dodaten komentar smo zato govorili s profesorjem Rastkom Močnikom, enim od podpisnikov izjave: izjava.

Toda to ni prvi primer, ko je prisotnost represivnih organov države bila deležna nasprotovanja v stoletni zgodovini te univerze: izjava.

V novi teden je strumno zakorakala Hana R.