V preteklem času smo že veliko prostora namenili stanovalcem študentskega doma Akademski kolegij, ki zaseda del Baragovega semenišča pri Gospodarskem razstavišču. Spomnimo: Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, želi celotno območje temeljito spremeniti. Navajamo njihov lasten opis projekta, kot ga lahko najdemo na spletni strani občine:

 

“Prenova Baragovega semenišča, ki je v lasti MOL, bo celovite narave, in sicer zaradi visoke kulturnozgodovinske vrednosti ter njegove osrednje pozicije v predelu južnega Bežigrada.

 

Izvedli bomo arhitekturni natečaj za najboljšo rešitev zaokrožitve Plečnikove kompozicije, ki bo obsegala večjo in manjšo gledališko dvorano za potrebe Mladinskega gledališča z vsemi spremljajočimi prostori in podzemno garažo. Želimo pridobiti dvorano za kulturne prireditve s pomožno in vadbeno dvorano, kavarno in razstavnim prostorom ter foyerjem. S pripravami razpisa natečaja bomo začeli letos. Prenovljena zgradba bo v upravljanju Pionirskega doma in Slovenskega mladinskega gledališča.

 

Prenovi Baragovega semenišča bo sledila celotna ureditev okolice. Območje Baragovega semenišča bo postalo zaokrožen mestni predel centralnih dejavnosti.

 

Središče Baragovega semenišča predstavlja pokrit forum - večnamenski objekt. Magnet dogajanja, druženja v navezavi z novim mladinskim kulturnim središčem, poslovnim ter zdravstvenim centrom Triglav. Objekt bo namenjen sejemski koncertni, kongresni dejavnosti.

 

Vzporedno z Slovensko cesto bo nova poslovna stavba Triglav d.d. vezni člen med Plavo laguno, trgom pred novim Baragovim Mladinskim gledališčem, centrom mesta ter železniško postajo in Gospodarskim razstaviščem. Stavba, ki ne zapira prostora ampak ga odpira, ki povezuje, je sestavljena iz dveh podolgovatih v pritličju med seboj povezanih objektov.

 

Vzpostavili bomo diagonalno povezavo Miklošičeva, železniška postaja, Plava laguna postaja, nova kolesarska ter pešpot v različnih nivojih.

 

Plava laguna modernistični center Ljubljane bo z novimi poslovno hotelskimi ter stanovanjskimi »Twin Towers« pridobil karakter sodobnega mestnega središča. Gre za dve novi sorodni dvojni, med seboj zamaknjeni stolpnici ob križišču Dunajske in Linhartove.

 

Na drugem koncu med Bavarskim dvorom, Gospodarskim razstaviščem ter vzdolž Vilharjeve načrtujemo dve nizki stavbi namenjeni potencialni širitvi sejemske dejavnosti. Višinski objekt na križišču Vilharjeve z Dunajsko zajema poslovni program.”

 

Mestna občina Ljubljana ima s celotnim okolišem torej velike načrte. Kaj to pomeni za prebivalce študentskega doma? Mestna občina Ljubljana je šele pred kratkim dobila lastništvo nad zgradbo, potem ko je bila ta v dolgotrajnem postopku denacionalizacije. Sedaj je občina v pogovorih s Študentskim domom Ljubljana - ŠDL. Do zdaj so stanovalci v Akademskem kolegiju za sobe plačevali bistveno manj od študentov v ostalih domovih, kar pa bi se s kakršnokoli najemnino spremenilo - predlog ŠDL, ki je predvideval neprofitno najemnino, je bil bojda zavrnjen s strani občine, kar pomeni občutno zvišanje cen, plačevali naj bi nekajkrat več kot do zdaj.  

 

Tudi na dolgi rok študentom ne kaže ravno najboljše. Sklepamo, da občina ne načrtuje študentskega doma v prenovljenem semenišču. Prvi indic, da je temu tako, je ponudba občine, ki je predlagala podpis pogodbe za tri leta, torej do leta 2022, kar sovpada s časovnico projekta prenove celotnega območja, kot drugo pa navajamo intervju z županom Zoranom Jankovićem iz Glasila Ljubljana, lani jeseni je namreč dejal naslednje, citiramo: “Ampak moram reči, da se še posebej veselim obnove Baragovega semenišča, ki je sedaj v lasti občine in o katerem doslej nismo veliko razmišljali. Prof. Koželj je zasnoval projekt, s katerim bo nastalo novo umetniško-izobraževalno-kongresno središče.”

 

Če gre kakorkoli zaupati Jankovićevim besedam, lahko, v kombinaciji s pogodbo zgolj do zaključka obnove, sklepamo, da občina ne namerava inkorporirati študentov v sliko kolegija - v prej navedenem projektu celo eksplicitno napišejo, da bo objekt v upravljanju Pionirskega doma in Mladinskega gledališča Ljubljana. Do občine v resnici ne smemo biti preveč kritični: v celotni zadevi se obnašajo po logiki dobrega gospodarja.

 

V vsem tem času - težave s kolegijem namreč potekajo že nekaj mesecev - še ni prišlo do jasne rešitve problema. Študentski dom Ljubljana in občina se še naprej dogovarjata, ministrstvo še ni podalo konkretne rešitve težav, stanovalci pa ne vedno, kaj se bo zgodilo z njimi. Ne smemo pozabiti tudi, da se Ljubljana kot celota sooča s stanovanjskim problemom in da imajo sploh študentje veliko težav z iskanjem ustreznih stanovanjskih rešitev: še pred nekaj meseci je bilo na čakalnih listah več kot 600 študentov.

 

Stanovalci Akademskega kolegija so napisali set vprašanj, ki jih naslavljajo na vpletene akterje: občino, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo in Študentski dom Ljubljana. Pogovarjali smo se z Davidom Musterjem, stanovalcem v Akademskem kolegiju, ki nam je obrazložil, zakaj je prišlo do objave vprašanj.

Izjava

 

Študentskemu domu Ljubljana prebivalci Akademskega kolegija namenjajo naslednja vprašanja, citiramo:

Kakšne so po vašem mnenju možnosti, da Akademski kolegij ostane študentski dom?

Kaj ste in kaj še boste naredili, da se študentski dom Akademski kolegij ohrani?

Koliko časa lahko še čakate na dokončno odločitev MOL in MIZŠ glede prihodnosti AK?

Do katerega datuma boste preselili stanovalce AK, če do dogovora glede nadaljnje uporabe stavbe ne pride? Koliko mesecev prej boste o preselitvi obvestili stanovalce?

Kakšna je prihodnost ljudi v neprofitnih stanovanjih znotraj AK? Kaj bo s tistimi, ki jim pogodba poteče, in kaj s tistimi, ki imajo pogodbo za nedoločen čas?

Koliko študentov pričakujete, da se bo prijavilo na razpis za sprejem in podaljšanje bivanja v študijskem letu 2019/2020? S koliko ležišči boste razpolagali v študijskem letu 2019/2020? Koliko ležišč boste namenili tujim študentom v letu 2019/2020?

Po 18. členu statuta in 11. členu sklepa o ustanovitvi ŠDL ima Svet zavoda pravico, da ustanoviteljici (MIZŠ) predlaga smernice glede ravnanja s stvarnim premoženjem zavoda. Ali je svet zavoda ŠDL ustanoviteljici predlagal, naj se pritoži glede razrešitve denacionalizacijskega postopka Baragovega semenišča leta 2017? Ali je svet zavoda ŠDL ustanoviteljici že tekom denacionalizacijskega postopka predlagal, naj se vključi v proces pridobivanja lastništva nad Baragovim semeniščem?

Ali je MOL podal kak konstruktiven predlog za ohranitev Akademskega kolegija ali celo za razrešitev problema študentskih nastanitev v Ljubljani? Konec citata.

 

Glede stališč občine študente zanima, citiramo:

 

Zakaj ste ŠDL ponudili najemno pogodbo za stavbo Baragovo semenišče, ki z 8 €/m2 presega najvišje tržne najemnine Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana? Ali ste ŠDL ponudili še kakšno drugo pogodbo?

Zakaj ste zavrnili predlog najemne pogodbe s strani ŠDL, po kateri bi MOL do začetka prenove stavbe računal neprofitno najemnino?

Ali ste MIZŠ-ju in ŠDL-ju poleg pogodbe ponudili še kak drug konstruktiven predlog za ublažitev trenutne prostorske stiske znotraj ŠDL?

Ali vidite prostorsko stisko ŠDL kot problem Mestne občine Ljubljana?

Kdo je odgovoren za ustrezne stanovanjske pogoje študentov Univerze v Ljubljani?

ŠDL v tekočem študijskem letu ni mogel nuditi ležišč vsem študentom na čakalni listi. Univerza v Ljubljani z začetkom novega študijskega leta pričakuje tudi 1400 tujih študentov. Ali ocenjujete, da je Ljubljana zmožna sprejeti vse domače in tuje študente, če ŠDL do takrat izgubi študentski dom AK z okoli 200 ležišči?

Kakšno je stališče MOL glede rasti najemnin stanovanj v Ljubljani?

Čemu bodo služili prostori Akademskega kolegija po prenovi? Konec citata.

 

Vsaj na zadnje vprašanje smo odgovorili že malo prejle: vse kaže, da občina ne predvideva študentskega doma v Baragovem semenišču, pač pa upravljanje s strani Mladinskega gledališča Ljubljana in Pionirskega doma. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sprašujejo stanovalci naslednje, citiramo:

 

Kdo je odgovoren za zmanjšanje stanovanjskih kapacitet v ŠDL? Po 19. členu Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda “Študentski dom Ljubljana” je MIZŠ kot ustanoviteljica zavoda namreč dolžna dajati v upravljanje nepremičnine za izvajanje dejavnosti zavoda. Prav tako je po 24. členu istega sklepa ustanoviteljica dolžna zagotavljati pogoje za delo zavoda.

Ali ste se potegovali za lastništvo Baragovega semenišča? Ali ste se pritožili na razrešitev denacionalizacijskega postopka Baragovega semenišča v letu 2017?

Kako bo po vašem mnenju zaprtje študentskega doma Akademski kolegij vplivalo na rast najemnin in stanovanjsko krizo študentov ter mladih nasploh?

Kaj so dolžnosti MIZŠ pri zagotavljanju ustreznih študijskih pogojev (ki vključujejo tudi bivanjske pogoje) za študente?

Zakaj se v Ljubljani od leta 2006 ni zgradil noben nov študentski dom? Katerega leta lahko študentje Univerze v Ljubljani pričakujejo izgradnjo novega študentskega doma? Konec citata.

 

Nazadnje imajo stanovalci tudi vprašanja za Ministrstvo za kulturo, citiramo:

 

Ali se je Ministrstvo za kulturo potegovalo za lastništvo nad objektom Baragovo semenišče?

Če je odgovor na prejšnje vprašanje negativen, zakaj se Ministrstvo za kulturo ni potegovalo za kulturni spomenik državnega pomena?

63. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine dovoljuje ponovno pridobitev lastništva spomenika državnega pomena. Ali bi bilo Ministrstvo za kulturo pripravljeno uveljaviti to pravico in tako ponovno pridobiti lastništvo nad Baragovim semeniščem? Konec citata.

 

Vprašanja so nam stanovalci poslali ta teden in jih bomo preposlali dotičnim akterjem. Zanimivo bo slišati odgovore na vprašanja, kar tudi pomeni, da bomo o tematiki še naprej poročali.