Skupina ameriških znanstvenikov in znanstvenic iz Seattla je z dvema psihološkima poskusoma raziskala novo obliko altruističnega vedenja pri mlajših otrocih.

Altruizem je popolno nasprotje sebičnosti. Pri ljudeh ga izmerimo tako, da preverimo obstoj vedenja, ki posamezniku ali posameznici ne prinaša nobene neposredne koristi, lahko pa je zanj ali zanjo celo škodljivo.

Raziskovalna ekipa je poskus izvedla z dvema skupinama, ki sta vključevali po oseminštirideset malčkov, starih devetnajst mesecev. Malčku neznanemu eksperimentatorju oziroma eksperimentatorki je navidez po nesreči z ene strani mize na drugo padel kos sadja. Pri eksperimentalni skupini se je ta z nevtralnim izrazom na obrazu in v tišini prepognil čez mizo in stegoval roko, kot da bi se trudil zgrabiti sadež. Pri kontrolni skupini po tem, ko je odvrgel sadež, ni delal nikakršnih kretenj. Omeniti je treba tudi, da so pri poskusu uporabili jagode, borovnice, banane in grozdje, torej visokokalorično in naravno zaželeno hrano.

V kar šestdeset odstotkih je v eksperimentalni skupini otrok sadež vrnil eksperimentatorju oziroma eksperimentatorki, kar so opredelili kot altruistično vedenje. V kontrolni skupini pa so bili altruistični malčki zastopani le v štirih odstotkih.

V drugem delu poskusa je raziskovalna skupina preverila, ali malčki eksperimentatorki oziroma eksperimentatorju vrnejo hrano tudi, ko naj bi bili lačni. To so storili tako, da so eksperiment izvajali v otrokovem času hranjenja, čeprav raziskovalna skupina ni merila fizioloških znakov lakote.

Osemintrideset odstotkov otrok je sadje še vedno podalo prosečemu eksperimentatorju oziroma eksperimentatorki. Medtem se v kontrolni skupini, kjer eksperimentatorka oziroma eksperimentator nista pokazala želje po hrani, altruistično vedenje ni pojavilo niti pri enem malčku. Tako so dokazali, da se malčki vedejo altruistično tudi, ko je to v škodo njih samih.

Zaupanje v dobro človeštva se je povrnilo vajencu Lucu.