Komarji niso zgolj nadloga poletnih večerov, ampak tudi prenašalci mnogih smrtno nevarnih bolezni. Za zaščito prebivalstva je zato nujna uporaba insekticidov in repelentov. Raziskovalke in raziskovalci Univerze Wisconsin-Madison so v članku, objavljenem v reviji Science, pokazali, da lahko nekatere snovi, ki jih izločajo bakterije, komarje odvračajo od hranjenja.

Znanstvenice in znanstveniki so v raziskavi proučevali učinek mešanice presnovkov bakterije Xenorhabdus budapestensis na hranjenje komarjev. Ta vrsta bakterije v naravi živi v simbiontskem odnosu z vrsto gliste, ki parazitira žuželke. Xenorhabdus izloča številne sekundarne metabolite, ki sicer niso nujni za rast in razvoj celice, a bakteriji omogočajo denimo zaščito pred nevarnostmi v okolju.

Pretekle raziskave so tovrstnim izločkom bakterije Xenorhabdus že dokazale antibiotične in insekticidne lastnosti, ekipa Univerze Wisconsin-Madison pa je zdaj prva pokazala, da lahko delujejo tudi kot repelenti komarjev. Ti v nasprotju z insekticidi žuželk ne ubijejo, temveč jih zgolj odvračajo od hranjenja in zadrževanja v okolici.

Raziskava se je izvajala na komarjih ščitarjih (Aedes aegypti), komarjih mrzličarjih (Anopheles gambiae) in na navadnih komarjih (Culex pipiens). Gre za vrste, ki lahko prenašajo številne nevarne bolezni, kot so virus Zahodnega Nila, malarija in rumena mrzlica. Da bi preizkusili repelentno delovanje, so koncentrat presnovkov bakterije nanesli na tanko mrežo. Ta je prekrivala ogrevan in rdeče obarvan nadomestek krvi. Podobni umetni krmilniki so pri raziskavah na komarjih zelo prikladni, saj imajo raziskovalci pod nadzorom več spremenljivk in ne zahtevajo človeških prostovoljcev. Komarjem so 30 minut pustili, da so se lahko hranili. Po preteklem času so jih zamrznili in prešteli osebke, ki so srknili mikaven rdeč koktejl.

Ob manjših koncentracijah proizvodov bakterije se je uspešno hranila približno polovica komarjev. Pri večjih koncentracijah pa se je večina krvosesov na široko izognila krmilniku -- niti en komar pa se ni hranil. Ti izsledki so primerljivi z učinki komercialnih repelentov, kot sta DEET in pikaridin. Vendar je bil odmerek, potreben za odvračanje komarjev, pri ekstraktu bakterije občutno manjši. Proizvodi bakterije so bili najučinkovitejši v boju proti komarjem ščitarjem, ki lahko širijo rumeno mrzlico in virus Zike ter so sorodni tigrastim komarjem, ki živijo tudi v Sloveniji.

Proti komarjem se je špricala vajenka Bronja.