Mednarodna raziskovalna skupina v reviji Drug Delivery poroča, da pulzirajoča električna polja nizke jakosti prehodno povečajo prepustnost krvno-možganske pregrade.

Krvno-možganska pregrada je nekakšna selektivna pregrada med krvjo in možgani, kar pomeni, da določene snovi lahko prehajajo čez pregrado, druge pa ne. Sestavljena je iz treh tipov celic: endotelijskih celic, pericitov in astrocitov. Možgane varuje pred mikroorganizmi in tudi molekulami, kot so denimo toksini, ki ne morejo prehajati skozi pregrado. Hkrati pa omogoča prehod snovem, kot je glukoza, ki jo možgani nujno potrebujejo za svoje delovanje.

Krvno-možganska pregrada lahko predstavlja veliko oviro, kadar želimo v možgane dostaviti nekatera zdravila. V raziskavi so zato proučevali pulzirajoča električna polja nizke jakosti kot način, s katerim bi lahko v možgane dostavili snovi, ki sicer ne morejo prehajati krvno-možganske pregrade.

V laboratoriju so ustvarili model krvno-možganske pregrade, tako da so gojili celice v vdolbinicah s tanko prepustno membrano.  Na eno stran membrane so nasadili človeške endotelijske celice, na drugo stran pa goveje pericite. Nato so na robove vdolbinice namestili elektrode in dovedli 10 kratkih električnih pulzov. Po dovajanju pulzov so izvedli test živosti celic in izmerili prepustnost celične membrane za snov, ki običajno ne more prehajati membrane. Kot kontrolo so uporabili vdolbinice s celicami, ki jih niso izpostavili električnim pulzom.

Ugotovili so, da se je prepustnost celic prehodno povečala že pri zelo nizkih napetostih. Pri nizkih napetostih tudi ni bilo razlik v živosti celic, ki so jih izpostavili električnemu polju, v primerjavi s kontrolo.

Čeprav so rezultati raziskave zelo obetavni, bo potrebnih še veliko nadaljnjih študij pred morebitno uporabo pulzirajočih električnih polj za dostavo zdravil v možgane v klinični praksi.

Celice izpostavlja električnim pulzom tudi Angelika.