Govor je ena izmed posebnih lastnosti, ki je lastna le človeški vrsti. Izmenjava idej in misli prek govora je omogočila nastanek človeških družb, najbolj kompleksnih socialnih sistemov na našem planetu. Razvoj govora in njegova unikatnost burita duhove znanstvenikov že vrsto let.

Do nedavnega je bila splošno sprejeta hipoteza, da so le naši govorni organi dovolj razviti za tvorjenje besed, medtem ko drugim, nam sorodnim vrstam omogočajo le nekakšno vzklikanje. Raziskovalcem iz Avstrije, Belgije in Združenih držav je uspelo dokazati, da so tudi govorni organi opic dovolj razviti in bi v teoriji lahko omogočali govor.

Svojo raziskavo so opravili na opicah rezus. Z rentgenskimi posnetki so analizirali spremembe v ustih in grlu, nastale med vzklikanjem, prehranjevanjem in spreminjanjem obrazne mimike. S temi podatki so nato ustvarili računalniški model vokalnega trakta. Na tak način so vzpostavili simulacijo opičjega govora.

Dokazali so, da so govorni organi opic dovolj razviti za razločno izgovorjavo petih samoglasnikov, ključnih za tvorjenje besed. Prav tako naj bi bile opice sposobne izgovorjave številnih soglasnikov. Kljub vsemu opice še vedno ne govorijo. Omenjena raziskava podpira hipotezo, ki domneva, da je nezmožnost govorjenja pri drugih primatih povezana z nerazvitostjo njihovih možganov.

Ameriški in kitajski znanstveniki so v pred kratkim objavljeni raziskavi revije Proceedings of the National Academy of Sciences pojasnili, kdaj se je začel veliki upad populacij vretenčarjev. Množično izumiranje različnih vrst organizmov, ki traja še danes, naj bi se tako začelo pred 123 leti z industrijsko revolucijo.

Raziskava je bila opravljena na podlagi analize genetske pestrosti jedrnih in mitohondrijskih DNK pri 27,064 vrstah, od katerih jih je 600 danes ogroženih. Rezultati so pokazali, da je v povprečju velikost populacij ogroženih vrst vsakih deset let upadla za 25 odstotkov, saj se je s tem zmanjšala tudi genetska pestrost populacij. Raziskovalci so poudarili, da je za omejitev množičnega izumiranja organizmov pomembno predvsem ohranjanje njihovih habitatov oziroma življenjskih prostorov.  

Jutranjo skodelico znanosti sta vam postregla vajenec Gregor in Sebastjan.