kje so tiste žuželke

Pretekli mesec je spletna revija PLOS One objavila zaskrbljujočo raziskavo, ki predstavlja nove razsežnosti zmanjševanja številčnosti različnih vrst žuželk v evropskem prostoru. Med najbolj znanimi primeri tega trenda je manjšanje števila populacij čebel in metuljev.

V omenjeni študiji se raziskovalke in raziskovalci niso osredotočili na le eno vrsto, temveč so pod drobnogled vzeli skupno težo različnih vrst letečih žuželk, ujetih v posebne pasti. Analiza podatkov o biomasi ujetih žuželk, ki so jih na območju triinšestdesetih nemških naravnih rezervatov tri desetletja zbirali člani etomološkega društva iz Krefelda, nakazuje na drastično manjšanje števila letečih žuželk od leta 1989.

Rezultati te raziskave kažejo, da se je v slabih tridesetih letih biomasa ujetih žuželk zmanjšala za 76 odstotkov. Zanimivo je, da se je ta oster upad zgodil na zavarovanih naravnih območjih, kjer tega ne bi pričakovali.

Avtorji in avtorice predstavljene raziskave niso uspeli razložiti, zakaj je do upada prišlo. Nihanja malih letalcev iz leta v leto so odvisna predvsem od vremena, na nižanje števila žuželk pa lahko vplivajo tudi spremembe v pokrajini in zastopanosti rastlinskih vrst. Vendar omenjeni dejavniki ne razložijo tako drastičnega upada.

Možen razlog za manjšanje števila žuželk znanstveniki in znanstvenice vidijo v dejstvu, da vsa zavarovana območja, vključena v študijo, obdajajo kmetijske površine. Intenzivno kmetijstvo se močno poslužuje uporabe pesticidov. Tako bi lahko bili prav ti odgovorni za tako močno zmanjšanje žuželčjih populacij. Žuželke, ki se v iskanju hrane podajo na polja in njive, se tam zastrupijo in umrejo, kar vpliva na manjšanje populacij v naravnih rezervatih.

Žuželke je iskal Gregor.