Možgani na LSD-ju in ptiči neletalci

Raziskovalci in raziskovalke z univerzitetnega kolidža v Londonu so prvič izvedli pregled delovanja celotnih možganov pod vplivom LSD-ja. V raziskavi so uporabili kombinacijo več metod za vizualizacijo spremenjene možganske signalizacije, medregijske komunikacije in pretoka krvi v regije možganov.

Podobne študije so že bile izvedene na ljudeh pod vplivom psilobicina in MDMA-ja oziroma ekstazija. Skupaj z novo študijo delovanja LSD-ja se začenjajo kazati značilni vzorci vpliva psihedeličnih drog na naše možgane. V splošnem psihedeliki zmanjšajo stabilnost in integriteto ustaljenih možganskih vezij, hkrati pa oslabijo ločenost možganskih centrov od preostalih predelov možganov.

Tako je denimo ena od zanimivih opazk študije procesiranje vidnih signalov pod vplivom LSD-ja. Normalno se signali, ki prihajajo iz oči, procesirajo v predelu možganov na hrbtni strani glave, imenovanem vizualni korteks. Pri osebah na psihedelikih pa je v procesiranje vidnih zaznav vključenih še mnogo drugih možganskih regij. Po besedah enega od avtorjev raziskave, doktorja Robina Cartharta Harrisa, so osebe, vključene v raziskavo, dobesedno videle z zaprtimi očmi. To pa zato, ker so procesirale vidne signale, ki so prihajali iz njihove domišljije in ne zgolj zunanjosti.

Raziskava je še dodatno utrdila uporabo LSD-ja kot močnega orodja za raziskovanje ne le vplivov drog, temveč tudi delovanja možganskih centrov in posledično strukturiranosti zavesti.

Evolucija deluje brez cilja, a z vrstami, ki so se na določenem geografskem območju že spremenile, lahko za nazaj iščemo vzroke za spremembe.  Raziskovalna skupina z univerze v Novi Mehiki v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences poroča o razlogih za evolucijo otoških populacij ptic v smeri ne letenja.

V raziskavo je bilo zajetih kar 8000 primerov ptic iz 1400 različnih vrst, ki so jim premerili letalne mišice in dolžino nog. Pri tem je raziskovalna skupina upoštevala različne faktorje, ki bi lahko vodili spremembe morfoloških lastnosti pri različnih vrstah ptic. Upoštevani faktorji so bili na primer vrsta hranjenja, velikost otoka in različni ekološki pritiski.

Ugotovili so, da trend v smeri izgube sposobnosti letenja pri otoških pticah najbolje pojasnjujeta bogatost s pticami roparicami in različnimi sesalčjimi plenilci. V primerih, v katerih je prisotnih manj plenilcev, je trend podaljševanja nog in upešanja letalnih mišic torej bolj izražen. Vseeno kar nekaj vrst ptičev kljub odsotnosti plenilcev še zmeraj leti, saj si s takim načinom potovanja lažje priskrbijo prehrano.

S ptiči sta letela Zarja in Arne.