Prenašanje afriške prašičje kuge

V reviji Frontiers in Veterinary Medicine je mednarodna raziskovalna skupina objavila raziskavo o prenašanju afriške prašičje kuge z divjih na domače prašiče na Sardiniji. 

Afriška prašičja kuga je virusna bolezen, ki se v zadnjih letih širi po Evropi in bi se lahko razširila tudi v Slovenijo. Zanjo je značilna visoka smrtnost okuženih prašičev, cepiva proti njej pa ne poznamo. Na domače prašiče se afriška prašičja kuga lahko širi prek klopov ali pa prek divjih prašičev. Virus se širi z okuženo hrano, neposrednim telesnim kontaktom, prek poginulih živali in izločkov, ki ostajajo v okolju. Za učinkovito preprečevanje širjenja bolezni so raziskave o načinih širjenja bolezni nujne. 

Raziskava je bila izpeljana na Sardiniji, saj je afriška prašičja kuga tam prisotna že od leta 1978. Na Sardiniji ni klopov, ki bi lahko prenašali ta virus, prisotni pa so okuženi divji prašiči. V takem okolju predstavlja velik problem nenadzorovana prosta paša domačih prašičev, saj imajo ti posledično stike z okuženimi divjimi prašiči. Prašiči iz prostih rej tako postanejo prenašalci virusa in ga širijo na ostale domače prašiče. 

V raziskavi so s fotopastmi opazovali posredne in neposredne interakcije med domačimi in divjimi prašiči na Sardiniji v obdobju med aprilom in avgustom. Kamere so postavili na petnajstih različnih lokacijah. Neposredna interakcija je bila predstavljena na vsaki fotografiji, na kateri so bili istočasno prisotni domači in divji prašiči. Za opazovanje posrednih stikov med prašiči so najprej določili dolgo in kratko kritično časovno obdobje glede na virulentnost virusa. Dolgo obdobje so ocenili na pet do sedem dni, kratko pa na en dan. Kot posredne stike so tako upoštevali različne fotografije domačih in divjih prašičev na istem območju v določenem časovnem obdobju. 

Analiza fotografij je pokazala, da so bile neposredne interakcije med prašiči pogostejše med drugo in deveto uro popoldne. Več neposrednih interakcij se je dogajalo med mladiči prašičev kot med odraslimi živalmi, do posrednih interakcij pa je velikokrat prihajalo ob območjih z vodnimi viri. 

Raziskava je z opazovanjem interakcij med domačimi in divjimi prašiči bolje razložila enega od načinov prenosa afriške prašičje kuge. Opažanja te in podobnih raziskav lahko pripomorejo k učinkovitejšim državnim strategijam za izkoreninjanje bolezni.

Interakcije med domačimi in divjimi prašiči je opazovala vajenka Živa.