Toni in nevroni

Poslušalstvo, pozdravljeno v novem tednu! Dan začenjamo z raziskavo, objavljeno v reviji Cerebral Cortex. Znanstvena skupina z Univerze v Turkuju poroča o nevrološki osnovi čustvenih odzivov na glasbo.

Znanost / Baltazar odgovarja

Veselje, žalost in glasba

Zakaj se nam skladbe v duru zdijo vesele, v molu pa žalostne

Živa Kolenc

 / 15. 10. 2019

Osebe v povezavi s poslušanjem glasbe zelo konsistentno poročajo o občutkih sreče, žalosti, strahu in nežnosti. Znanstvena ekipa je v tej raziskavi želela preučiti, kateri možganski predeli se pri tem aktivirajo. S pomočjo funkcijske magnetne resonance je slikala možgane 102 udeleženk in udeležencev, ki so prisluhnili glasbenim izsekom z različno čustveno konotacijo.

Raziskovalna skupina je na podlagi aktivacije določenih območij možganov predvidevala, kakšno glasbo posluša sodelujoča ali sodelujoči. Pri poslušanju vesele, žalostne, strašljive ali nežne glasbe je bilo možno opaziti aktivacijo somatosenzoričnega in interoceptivnega sistema. Somatosenzorični sistem nam pomaga zaznavati dotik, bolečino, temperaturo, gibe in položaj delov telesa v prostoru, interocepcija pa se nanaša na zaznavanje notranjih procesov in stanja telesa.

Veseli, žalostni, strašljivi ali nežni glasbeni izseki so zaradi svojih razlik v glasbenih značilnostih sprožili neenakosti med aktivnostjo slušnega in motoričnega predela možganske skorje. Slušna skorja je namreč zadolžena za obdelavo lastnosti zvočnega dražljaja. Pomembno vlogo ima pri dojemanju ritma ali melodije. Motorična skorja pa nam omogoča, da se na slišano odzovemo denimo s plesom. Skrbi torej za izvajanje in nadzor naših gibov.

Znanstvenice in znanstveniki so primerjali še možgansko aktivnost med poslušanjem glasbe in ogledom videoposnetkov. Ugotavljajo, da ogled videoposnetkov, v nasprotju s poslušanjem glasbe, povzroči nekoliko drugačno aktivacijo predelov možganov. Videoposnetki namreč vsebujejo vizualne in slušne dražljaje, kar omogoča bolj bogato in realistično doživetje, posledično pa čustva, ki so sprožena zaradi teh dražljajev, obdelujemo podobno, kot bi obdelovali resnične dogodke. Na možganski ravni se to kaže v aktivaciji kortikolimbičnega sistema, ki pri obravnavi čustev deluje prirojeno in univerzalno.

O tonih in nevronih je pisala vajenka Dragana.