Virusni izmeček
Torkovo jutro posvečamo zanimivemu odkritju, povezanemu z življenjskim ciklom virusov iz družine β-koronavirusov, v katero spada tudi SARS-CoV-2. Znanstvena ekipa je pokazala, da virusi iz družine β-koronavirusov celico zapustijo po drugačnem mehanizmu kot večina ostalih virusov z ovojnico. Svoja dognanja in možne implikacije za boljše razumevanje okužbe in potek bolezni COVID-19 so objavili v reviji Cell.
Virusi niso samostojni organizmi, saj za širjenje po telesu in v populaciji potrebujejo celice z delujočimi mehanizmi pomnoževanja. Iz tega lahko razberemo, da mora imeti vsak virus učinkovit mehanizem za vstop v celico, uspešni pomnožitvi pa sledi nek drug mehanizem, po katerem celico tudi zapusti. Dobro je že znano, da novi koronavirus vstopa v celice dihal na receptorju ACE2, do sedaj pa še nismo raziskali dogodkov, ki privedejo do pobega virusnih delcev nazaj v medcelični prostor.
β-koronavirusi so obširen rod virusov z ovojnico. To pomeni, da je njihova dednina od okolja zamejena z lipidnim dvoslojem, ki ga med izgradnjo prejmejo od gostiteljske celice. Za viruse z ovojnico je značilno, da gostiteljska celica po uspešni namnožitvi virusnih delcev navadno ne propade, zato morajo delci uiti po drugi, manj uničujoči poti. Večina RNK-virusov pobegne prek poti z mešičkom – celica namreč nenehno organizira mešičke, ki prenašajo sintezne produkte iz notranjosti celice na njeno membrano in v medcelični prostor. V mešičke se poleg običajnih produktov vkrcajo tudi virusni delci.
Znanstveni ekipi je uspelo pokazati, da virusi iz rodu β-koronavirusov celico zapustijo po drugem mehanizmu, in sicer v lizosomu. Lizosom je celična struktura, ki vsebuje razne encime za razgradnjo. V njegovi notranjosti se med drugim razgradijo celični odpadni produkti, ki jih celica nato izmeče v okolico ali predstavi imunskemu sistemu. Za uspešno razgradnjo so potrebni funkcionalni razgradni encimi in primerna vrednost pH, ki zagotavlja optimalno delovanje encimov.
Znanstveniki in znanstvenice so na primeru virusa mišjega hepatitisa, ki spada med β-koronaviruse, preverili pot izločanja virusnih delcev iz celice. Blokada običajne poti z mešički ni zmanjšala količine virusa v okolici okuženih celic. Prav nasprotno so z blokado izločanja vsebine lizosomov močno zmanjšali količino virusne RNK v medcelični tekočini. Preverili so tudi pH v lizosomih in ugotovili, da je kislost notranjosti lizosoma znižana za eno enoto pH glede na neokužene celice. To pomeni, da je aktivnost proteolitičnih encimov v lizosomih okuženih celic bistveno zmanjšana.
Okrnjena funkcija lizosomov verjetno vodi v neustrezen odziv imunskega sistema na izvržene delce in nerazgrajene molekule. Motena je torej prepoznava z virusom okuženih celic, saj β-koronavirusi uidejo pri drugih vratih kot večina virusov z ovojnico. Čeprav raziskovalke in raziskovalci niso dokončno razložili mehanizma, ki privede do mnoštva manifestacij bolezni COVID-19, se odpirajo možnosti nadaljnjih raziskav. Dognanja iz pričujoče raziskave bi lahko vodila tudi do nekaterih novih protivirusnih terapij na nivoju lizosomov in njihovega sproščanja v medcelični prostor.
Lizosome bo nakisal Luka.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj