20. 12. 2023 – 16.00

Brez tretjega medijskega sektorja

Glede na do konca januarja potekajočo javno razpravo o novem predlogu zakona o medijih, s katerim bi naj aktualna vlada in koalicija Roberta Goloba na predlog ministrstva za kulturo in medijskih svetovalcev ministrice ter koordinatorice Levice Aste Vrečko nadomestila že več kot dvajset let staro in temu primerno zastarelo izhodiščno besedilo medijske zakonodaje na Slovenskem, knjiga Brez nagobčnika: Radio Študent – že od leta 1969, ki je danes izšla pri založbi Mladinska knjiga in sta jo souredili nekdanji sodelavki Radia Študent v različnih obdobjih Nela Malečkar in Alenka Veler, krovna besedila pa smo prispevali Igor Bašin, Marko Doles in Tomaž Zaniuk, pravzaprav ne bi mogla luči sveta ugledati v bolj ustreznem času, saj med drugim opozori tudi na dejstvo, ki ga ne upošteva tudi aktualni predlog nove medijske zakonodaje, in sicer, da je Radio Študent že od samih začetkov tesno vpet tudi v evropske povezave svobodnih, skupnostnih medijev tretjega medijskega sektorja.

Tako kot je to pisalo v zadnji Strategiji razvoja medijev do leta 2024, ki je bila v javni razpravi v letu 2016 in ki je poslanci v državnem zboru naposled nikoli niti niso potrdili, tudi aktualno politično vodstvo ministrstva za kulturo ostaja pri zastareli in glede na resolucije Evropskega parlamenta in Sveta Evrope ter priporočila organizacije UNESCO preživeti opredelitvi medijev, ki da jih v prvi vrsti še naprej ločujemo na javne, torej tiste, katerih ustanovitelj so država ali posamezne lokalno-samoupravne skupnosti, in zasebne medije, katerih ustanovitelji so zasebniki in ki se šele naknadno delijo na večinoma komercialne zasebne medije in vsaj v slovenski medijski krajini redke osamelce, prav tako zasebne, a po pravni organiziranosti, osnovnem poslanstvu in nenazadnje vsakodnevnem delovanju nepridobitne medije. Tako je denimo tudi nekdanji dolgoletni novinar Lenart J. Kučič kot glavni svetovalec ministrice za kulturo prav za področje medijev, glede na intervju za oddajo Kultivator, ki jo je o predlogu nove medijske zakonodaje minuli petek pripravil sodelavec Aktualnopolitične redakcije Jaka Virant, prepričan, da za to, da bi ob javnih in zasebnih medijih tudi v Republiki Sloveniji naposled začeli tudi v okviru medijske zakonodaje prepoznavati še tako imenovani tretji medijski sektor svobodnih skupnostnih radijskih postaj, pravzaprav ni nobene potrebe.

Politično stališče ministrstva za kulturo, kot ga je v intervjuju za Radio Študent zagovarjal tudi svetovalec Kučič in kot ga prinašajo členi predloga novega zakona o medijih, ki bo v javni razpravi do konca januarja prihodnje leto, tako še naprej je, da v Sloveniji o tretjem medijskem prostoru ne moremo govoriti. Ampak da sta pri nas prisotni še naprej zgolj dve glavni vrsti medijev, da pa se zasebni mediji res naprej delijo na zasebne profitne, ki jim je pravzaprav v veliki večini tudi namenjena obstoječa prenova medijske zakonodaje, in zasebne nepridobitne medije, za katere pa naj bi tudi politično posebej poskrbeli v okviru statusa posebnega pomena nepridobitnih radijskih in televizijskih programov.

Toda status nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa posebnega pomena lahko še naprej pridobi izdajatelj, ki v dnevnem oddajnem času zagotavlja najmanj 20 odstotkov programskih vsebin lastne produkcije, in sicer izvirnih splošnoinformativnih programskih vsebin, programskih vsebin s področja preiskovalnega novinarstva, programskih vsebin, namenjenih spremljanju in kritični refleksiji kulture in umetnosti, izobraževalnih vsebin ali drugih zahtevnejših, specifičnih, inovativnih in manj zastopanih novinarskih zvrsti, vrst in žanrov; ki ni ustanovljen z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev, družbenikov ali članov in ki v skladu s svojim ustanovitvenim aktom dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje namenov ali ciljev na področju izdajanja nepridobitnega programa in svojega premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, družbenike, člane ali druge osebe.

In če je potem še nekako logično določilo, da v nepridobitnem radijskem ali televizijskem programu posebnega pomena plače njegovih zaposlenih ter nadomestila za plače članov organov upravljanja in nadzora pri izdajatelju ter druga nadomestila ne presegajo tarif, ki jih veljavni predpisi in kolektivna pogodba zaposlenih v kulturi določajo za javne zavode, pa na nepoznavanje delovanja in obstoja tretjega medijskega sektorja, ki ga ne navaja niti priložena mednarodna primerjava medijskih zakonodaj v posameznih evropskih državah, v katerih ta, tako kot v sosednji Avstriji, Italiji ali nenazadnje Nemčiji ali Irski, je zakonsko priznan in zaradi javnega interesa na področju medijev tudi posebej sofinanciran, pa kaže določilo, da status nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa posebnega pomena lahko pridobi le izdajatelj, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali zagotovljeno drugo dolgotrajno sodelovanje z najmanj dvema novinarjema oziroma programskima delavcema, razen če gre za program, ki je namenjen obveščanju pripadnikov manjšinskih etničnih in narodnih skupnosti, saj tako kot na Radiu Študent, Mariborskem radiu študent ali Neodvisnem obalnem radiu, ki so ustanovni člani Neuvrščenih – Zveze svobodnih skupnostnih medijev tretjega medijskega sektorja Slovenije, tudi na primerljivih radijskih in televizijskih postajah tretjega medijskega sektorja v za zagotavljanje programskih vsebin skrbijo zunanji sodelavci, ki pa so v številnih primerih tako doma kot na tujem v tretjem medijskem sektorju tudi zgolj in samo prostovoljci. Kar pa preprosto pomeni, da za tovrstne medije tudi glede na aktualni novi predlog zakona o medijih v javni razpravi še ni in, če do ustreznih sprememb in političnega razumevanja tretjega medijskega sektorja ne bo prišlo, da tudi ne bo poskrbljeno, ampak bodo ostali še naprej neuvrščeni.

Tako v danes zjutraj in še zvečer v Kinu Šiška predstavljenem zborniku Brez nagobčnika: Radio Študent – že od leta 1969, za katerega je krajša besedila, fotografski in drugi arhiv prispevalo še kar nekaj sodelavcev oziroma veteranov iz vseh obdobij prihodnje leto 55 let stare prve študentske neodvisne postaje v Evropi, pa bodo vendarle lahko tudi svetovalci in drugi politični prišepetovalci tudi za področje medijev zadolžene aktualne ministrice za kulturo prebrali, da se v Evropi in svetu Radio Študent v tako imenovani tretji medijski sektor, ki vsaki državi in družbi – ter s tem tudi slovenski – prinaša neprimerljivo večje javne koristi od zasebno komercialnega medijskega sektorja, uvršča že vsaj tja od svoje 20. obletnice leta 1989 z F.E.R.L. – Zvezo evropskih svobodnih radijskih postaj oziroma Federation Europeenne des Radio Libres in da je bila še danes in konec leta 2023 veljavna Listina evropskih community oziroma skupnostnih radijskih postaj, sprejeta na evropski konferenci mreže skupnostnih radijskih postaj AMARC 18. 9. 1994 v Ljubljani, istega leta priloga programskim smernicam Radia Študent, ki je danes uveljavljeni član tudi Evropskega združenja skupnostih medijev. Toda tako to gre. Tudi prva tovrstna knjiga o zgodovini in sedanjosti prve evropske neodvisne študentske radijske postaje Brez nagobčnika: Radio Študent – že od leta 1969, ki je pri založbi Mladinska knjiga izšla ravno sredi javne razprave o novem predlogu zakona o medijih, je in bo vsekakor opomin, da je tretji medijski prostor v Sloveniji ne glede na nikakršno regulacijo ali dodatne javne vire financiranja, kot jih poznajo v primerljivih in neprimerljivo bolj bogatih evropskih državah, v vsakem primeru prisoten, a da bo ne glede na v vsej zgodovini že po imenu stranke, iz katere izhaja, najbolj leve ministrice za kulturo v političnem smislu še naprej ostal preprosto spregledan.

Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da bomo ne glede na danes izdan zbornik Brez nagobčnika: Radio Študent – že od leta 1969 tudi v skladu s predlogom nove medijske zakonodaje na Slovenskem še naprej brez uradno priznanega tretjega medijskega sektorja v zobeh poskrbel Tomaž Z.