16. 9. 2024 – 18.00

Peticija vladi: Slovenija mora ukrepati proti genocidu!

Audio file
Vir: Civilnodružbena iniciativa za Palestino

Na uredništvu Radia Študent smo prejeli peticijo vladi Civilnodružbene iniciative za Palestino, ki jo je podpisalo 60 civilnodružbenih gibanj in organizacij. Besedilo poziva v celoti objavljamo in se mu pridružujemo. Peticijo vladi lahko podpišete na naši spletni strani. 

Naslovljeno na: Vlada RS; Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Ministrstvo za obrambo; Ministrstvo za finance; Ministrstvo za gospodarstvo; Ministrstvo za pravosodje; Ministrstvo za notranje zadeve; Državni zbor RS

Zahteva: SLOVENIJA MORA UKREPATI PROTI IZRAELSKEMU GENOCIDU NAD PALESTINKAMI IN PALESTINCI

Slovenski odločevalci morajo v skladu z obveznostmi Slovenije po mednarodnem humanitarnem pravu in pravu človekovih pravic učinkovito ukrepati za zaustavitev in kaznovanje izraelskega genocida, vojnih zločinov in hudodelstev zoper človečnost na nezakonito okupiranih palestinskih ozemljih. V nasprotnem primeru bo slovenska država pravno in moralno soodgovorna za najhujše kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava.

Izrael je v 76. letu etničnega čiščenja, apartheida, naseljenskega kolonializma in nezakonite vojaške okupacije nad palestinskim ljudstvom začel v Gazi izvrševati sistematičen genocid, ki je po razsežnostih uničenja generacij, družbe, infrastrukture in ozemlja v sodobni zgodovini brez precedensa. Izraelska vojska je v obsežnih in silovitih bombardiranjih gosto poseljenih civilnih območij v Gazi ubila več kot 41.000 Palestink in Palestincev, med njimi 17.000 otrok in 11.000 žensk.

Izraelsko genocidno nasilje, uničenje zdravstvenega sistema in onemogočanje dostopa civilistov do nujnih življenjskih potrebščin in storitev je v Gazi povzročilo humanitarno krizo katastrofalnih razsežnosti. Več kot milijon Palestink in Palestincev je izpostavljenih smrtonosni lakoti. Več kot 95.000 je ranjenih, a brez dostopa do zdravil ali zdravstvene oskrbe. 2 milijona prebivalcev Gaze je ostalo brez domov, varnosti in možnosti za dostojno življenje. Več kot 650.000 otrokom in mladim je Izrael z uničenjem šol in vseh univerz v Gazi odvzel pravico do izobraževanja in ogrozil prihodnost. Izraelske okupacijske sile pospešeno nadaljujejo z izvajanjem samovoljnih aretacij in uničevanjem kritične infrastrukture tudi na Zahodnem bregu, kjer so v neselektivnih napadih od oktobra lani ubile vsaj 700 civilistov.

V postopku tožbe Južne Afrike proti Izraelu je Meddržavno sodišče v Haagu, ključno mednarodno sodišče za mirno reševanje sporov med državami, v dokončni in pravno zavezujoči odločitvi z dne 26. 1. 2024, s tem ko je pripoznalo možnost izraelskega genocida, sprožilo nastanek pravne odgovornosti Slovenije kot podpisnice Konvencije Združenih narodov (ZN) o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, da sprejme vse razpoložljive ukrepe za zaustavitev in kaznovanje izraelskega genocida nad Palestinkami in Palestinci v Gazi. Državam mednarodne skupnosti je Meddržavno sodišče v ločenem postopku dne 19. 7. 2024 naložilo tudi obveznost, da ne priznajo ali pomagajo vzdrževati stanja, ki izhaja iz mednarodnopravno nezakonite izraelske vojaške okupacije Gaze, Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema, priključevanja palestinskih ozemelj, širjenja naselbin, izrabljanja naravnih virov ter izvajanja vojaškega nadzora in diskriminatornih politik nad palestinskim ljudstvom.

V primeru nesprejetja nacionalnih ukrepov proti Izraelu bo slovenska država pravno in moralno soodgovorna za najhujše vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost. S pasivnim prelaganjem odgovornosti za ukrepanje na raven EU in ZN slovenski odločevalci zanikajo samostojnost in neodvisnost Slovenije v mednarodni skupnosti ter povečujejo tveganje za sokrivdno ravnanje. Ohranjanje diplomatskih odnosov in sodelovanja z najskrajnejšo vlado v zgodovini Izraela, ki javno razglaša genocidni naklep in sistematično uničuje možnosti za svobodni obstoj palestinskega naroda, prispeva k nekaznovanosti in normalizaciji izraelskih zločinov. Izraelu to omogoča stopnjevanje kršitev človekovih pravic in nezakonite vojaške agresije tako na okupiranih palestinskih ozemljih kot tudi v širši regiji, kar ni v nacionalnem interesu Slovenije, saj povečuje regionalno nestabilnost in s tem ogroža mednarodni mir in skupno varnost. 

Od Vlade, pristojnih ministrstev in Državnega zbora RS zato organizacije, civilnodružbena gibanja in zainteresirana javnost ponovno zahtevamo sprejetje naslednjih devetih ukrepov za zagotavljanje spoštovanja mednarodnopravne obveznosti preprečevanja in kaznovanja genocida ter spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava:

  1. Uvedba embarga na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom, vključno s prepovedjo tranzita vojaškega tovora, namenjenega v Izrael, prek slovenskega ozemlja
  2. Kazenski pregon posameznikov in subjektov zaradi izvajanja genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov, na podlagi univerzalne kazenske jurisdikcije in v skladu z nacionalno zakonodajo (4. odstavek 105. člena KZ-1)
  3. Uvedba vseh razpoložljivih nacionalnih omejevalnih in kaznovalnih ukrepov oziroma sankcij proti prepoznanim storilcem genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov, kar vključuje prepoved vstopa v državo, prepoved poslovanja in zamrznitev premoženja.
  4. Prekinitev diplomatskih odnosov in vseh oblik bilateralnega sodelovanja med RS in Izraelom.
  5. Vzpostavitev preiskovalne komisije Državnega zbora o ugotavljanju morebitne nezakonitosti sodelovanja slovenskih javnih in zasebnih subjektov z Izraelom, upoštevajoč odločitev Meddržavnega sodišča z dne 19. 7. 2024
  6. Pridružitev in podpora tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi kršitev Konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida
  7. Učinkovito mednarodno delovanje za zaustavitev in kaznovanje izraelskih zločinov, v ZN, EU in v bilateralnih odnosih, ki vključuje aktivno in dosledno zavzemanje za:

    - uvedbo vojaškega embarga ter ekonomskih, diplomatskih in individualnih sankcij proti Izraelu na ravni ZN in EU;
    - zamrznitev pravic Izraela kot države članice ZN;
    - zagotavljanje spoštovanja odločitev Meddržavnega sodišča in neodvisnega delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča

  8. Učinkovito mednarodno delovanje v podporo uresničevanju neodtujljive pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe in do vrnitve v domovino
  9. Celovit sistem zaščite in pomoči za Palestinke in Palestince, ki vključuje:
    - vzpostavitev varnih dopolnilnih poti za družinske člane Palestink in Palestincev, ki živijo v Sloveniji, kar naj vključuje organizacijo varnega in zakonitega prihoda v Slovenijo, ureditev statusa ter pomoč pri premagovanju stisk in urejanju življenjskih situacij
    - program finančne, študijske in bivanjske pomoči za palestinske študentke in študente, ki študirajo oziroma želijo študirati v Sloveniji
    - zagotavljanje zdravljenja in rehabilitacije za Palestinke in Palestince, ki potrebujejo oskrbo, v spremstvu njihovih družinskih članov, po zgledu dobre prakse slovenskega humanitarnega projekta Rehabilitacija otrok žrtev vojne v Gazi
     

Ljubljana, 16. september 2024
Civilnodružbena iniciativa za Palestino
@email

Obrazložitev zahtev

Leto dni izraelskega uničevanja Gaze: razsežnosti genocida brez primere

V silovitih bombardiranjih gosto poseljenih civilnih in “varnih” humanitarnih območij v Gazi je izraelska vojska ubila več kot 41.000 Palestink in Palestincev, med njimi 17.000 otrok in 11.000 žensk. Marca so Združeni narodi (ZN) zabeležili, da je izraelska vojska v Gazi ubila več otrok, kot jih je bilo ubitih v vseh drugih spopadih na svetu v zadnjih štirih letih. Več kot 10.000 civilistov je ujetih pod ruševinami brez možnosti preživetja. 

V izraelskem genocidnem nasilju je bilo ubitih več kot 2.100 otrok, mlajših od 2 let; 10.000 dijakov in študentov; 500 učiteljev, profesorjev in delavcev v šolstvu; 880 zdravstvenih delavcev; 280 humanitarnih delavcev in 170 novinarjev. 22.500 civilistov izmed 95.000 ranjenih ima hude telesne poškodbe s trajnimi posledicami – na tisoče otrok je ostalo brez enega ali več udov. Zaradi izraelskega uničenja zdravstvenega sistema nimajo dostopa do zdravil ali zdravstvene oskrbe. Več kot 2 milijona oziroma 85 odstotkov prebivalcev Gaze je zaradi izraelske agresije ostalo brez domov, varnosti in možnosti za dostojno življenje. Preživeli so utrpeli nepredstavljive večgeneracijske travme. 

Izraelski režim z neselektivno rabo orožja in množičnimi poboji civilistov krši temeljne prepovedi mednarodnega prava oboroženih spopadov. S sistematičnim uničevanjem kritične javne infrastrukture ter onemogočanjem dostopa civilistov do nujnih življenjskih potrebščin in humanitarne pomoči Izrael v Gazi ustvarja smrtonosno lakoto in epidemije ozdravljivih bolezni, kar predstavlja hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Več kot 650.000 otrokom in mladim je Izrael z uničenjem šol in vseh univerz v Gazi odvzel pravico do izobraževanja in ogrozil prihodnost.
 

Izraelske okupacijske sile od oktobra lani pospešeno nadaljujejo tudi s sistematičnim izvajanjem nasilnih oblik dehumanizacije in kolektivnega kaznovanja prebivalcev nezakonito okupiranega Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema: nesorazmerni in neselektivni zračni napadi; samovoljne aretacije in izvensodne usmrtitve; fizično in psihično mučenje; spolne zlorabe in ponižujoče ravnanje; rušenje kritične infrastrukture in domov; razlaščanje in prisilno izseljevanje. Izraelska vojska oborožuje in spodbuja napade nezakonitih izraelskih naseljencev na palestinsko prebivalstvo, njihove domove in kmetijske nasade.

76 let izraelskega etničnega čiščenja, apartheida, naseljenskega kolonializma in nezakonite vojaške okupacije

Z genocidnim nasiljem nad Palestinkami in Palestinci v Gazi izraelski cionistični režim pospešuje proces Nakbe oziroma katastrofe – etničnega čiščenja in kolektivnega razseljevanja, ki ga je Izrael nad palestinskim narodom začel izvajati pred 76 leti, leta 1948. V odločitvi z dne 19. 7. 2024 je Meddržavno sodišče izraelsko vojaško okupacijo Gaze, Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema, ki traja od leta 1967 in predstavlja najdaljšo okupacijo v sodobni zgodovini, razglasilo za mednarodnopravno nezakonito. Izrael na nezakonito okupiranih palestinskih ozemljih stalno krši prepoved uporabe sile in svoje obveznosti, ki jih ima po haaških konvencijah in Četrti ženevski konvenciji, da kot okupacijska sila na okupiranem ozemlju zagotovi spoštovanje človekovih pravic lokalnega prebivalstva in prepreči naseljevanje lastnega prebivalstva. 

Z metodičnim širjenjem nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, kamor se je do danes nelegalno naselilo več kot 700.000 nezakonitih izraelskih naseljencev, in z vzpostavljanjem segregacijskih ovir – vojaških kontrolnih točk, sistema obvoznih cest, apartheidskega zidu – je Izrael razdrobil palestinsko ozemlje in tako preprečil možnosti za nastanek suverene in neodvisne palestinske države. Palestinkam in Palestincem Izrael stalno odreka pravico do samoodločbe, narodnosti in državljanstva. 17-letna izraelska blokada pretoka blaga in ljudi v in iz Gaze dodatno preprečuje gospodarski razvoj okupiranih palestinskih ozemelj in povzroča odvisnost okupiranega prebivalstva od tuje pomoči, kar predstavlja obliko kolektivnega kaznovanja in hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava. 

Nad Palestinkami in Palestinci Izrael vseskozi izvaja tudi apartheid – institucionalizirani sistem zatiranja in segregacije ter hudodelstvo zoper človečnost. Izraelske okupacijske sile z nadzorovanjem in omejevanjem gibanja, množičnimi zasegi palestinske zemlje in lastnine, nezakonitimi poboji in prisilnimi izselitvami sistematično uničujejo palestinsko skupnost. Sestavni del izraelske represivne okupacijske politike so tudi množične samovoljne aretacije. Od leta 1967 so izraelske okupacijske sile aretirale že več kot milijon Palestink in Palestincev. V izraelskih zaporih je trenutno zaprtih več kot 9.500 Palestink in Palestincev, od tega več kot 3.500 brez obtožbe – več kot kdajkoli v zgodovini. 80 odstotkov aretiranih od oktobra lani spada v kategorijo “upravnega pripora”, tj. za nedoločen čas in brez obtožbe.

Protipravno neukrepanje slovenskih odločevalcev zoper izraelski genocid tvega pravno in moralno soodgovornost Slovenije za najhujše vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost 

Slovenija ima kot pogodbenica pravno zavezujočih aktov mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic dolžnost in obveznost sprejeti vse razpoložljive ukrepe proti izraelskemu režimu, ki nad Palestinkami in Palestinci izvaja genocid, vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost. V skladu s pravnimi obveznostmi po Ženevskih konvencijah iz leta 1949, ki predstavljajo temeljni mednarodnopravni okvir za minimalno zaščito civilistov, bolnih in drugih ranljivih skupin v času vojn, bi Slovenija morala ukrepati, da prepreči naklepno povzročanje hudega trpljenja žrtvam oboroženih spopadov. Slednje predstavlja sestavni del izraelske politike na nezakonito okupiranih palestinskih ozemljih vsaj od leta 1967. 

V postopku tožbe Južne Afrike proti Izraelu je Meddržavno sodišče v dokončni in pravno zavezujoči odločitvi z dne 26. 1. 2024, s tem ko je pripoznalo možnost izraelskega genocida, sprožilo nastanek pravne odgovornosti Slovenije kot podpisnice Konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Državam mednarodne skupnosti je Meddržavno sodišče v ločenem postopku dne 19. 7. 2024 naložilo tudi obveznost, da ne priznajo ali pomagajo vzdrževati stanja, ki izhaja iz mednarodnopravno nezakonite izraelske vojaške okupacije Gaze, Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema, priključevanja palestinskih ozemelj, širjenja naselbin, izrabljanja naravnih virov ter izvajanja vojaškega nadzora in diskriminatornih politik nad palestinskim ljudstvom. 

Z opustitvijo dolžnega ravnanja preprečevanja in kaznovanja genocida, vojnih zločinov ter hudodelstev zoper človečnost, h kateremu Slovenijo obvezuje mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic, slovenski odločevalci – Vlada, pristojna ministrstva in Državni zbor – neodgovorno in nepopravljivo tvegajo nastanek pravne in moralne soodgovornosti slovenske države za najhujše vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost. Odtujenost pristojnih odločevalcev od svoje odgovornosti za zunanjo politiko, katere obveznost, vrednota in interes je zagotavljanje spoštovanja mednarodnega prava in človekovih pravic, povzroča nepopravljivo moralno razvrednotenje slovenske zunanje politike, s tem pa tudi erozijo mednarodnega ugleda in kredibilnosti Slovenije kot miroljubne, etične in načelne mednarodnopolitične akterke. Zunanjepolitično delovanje Slovenije bi moralo temeljiti na zavedanju zgodovinskega pomena in nujnosti spoštovanja mednarodnega prava in univerzalnih človekovih pravic za ohranjanje kolektivne varnosti ter moralnega in civilizacijskega razvoja človeštva. 

Nenačelna, pasivna in ozkogledna zunanja politika Slovenije služi legitimizaciji zločinov izraelskega cionističnega režima in prispeva k njegovi zakoreninjeni nekaznovanosti. Priznanje Palestine predstavlja simbolično-formalističen ukrep, ki sam po sebi ne more prispevati k zaustavitvi izraelskega genocida v Gazi ali k uresničevanju pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe in svobodnega obstoja. Ključni predpogoj za vzpostavitev suverene in neodvisne palestinske države je namreč prenehanje nezakonite izraelske vojaške okupacije, naseljenskega kolonializma, apartheida in etničnega čiščenja Palestine. 

Ohranjanje diplomatskih odnosov in sodelovanja z najskrajnejšo vlado v zgodovini Izraela, ki javno razglaša genocidni naklep in sistematično uničuje možnosti za svobodni obstoj palestinskega naroda, prispeva k nekaznovanosti in normalizaciji izraelskih zločinov. Izraelu to omogoča stopnjevanje kršitev človekovih pravic in nezakonite vojaške agresije tako na okupiranih palestinskih ozemljih kot tudi v širši regiji, kar ni v nacionalnem interesu Slovenije, saj povečuje regionalno nestabilnost in s tem ogroža mednarodni mir in skupno varnost. S prekinitvijo diplomatskih odnosov in bilateralnega sodelovanja z Izraelom bi Slovenija pomembno prispevala k preprečevanju nekaznovanosti in normalizacije izraelskih zločinov. Z odpoklicem državnih predstavnikov iz Izraela bi Slovenija formalno obsodila ultranacionalistično in rasistično ideologijo cionizma, na podlagi katere izraelski vojni kabinet upravičuje svoje sistematične kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. 

Pasivno prelaganje odgovornosti za ukrepanje na raven EU in ZN je neodgovorno in nedopustno, saj zanika samostojnost in neodvisnost Slovenije v mednarodni skupnosti, povečuje tveganje za sokrivdno ravnanje in spodkopava temeljne cilje, vrednote in načela obeh naddržavnih organizacij. Nekritično sledenje prevladujoči praksi neukrepanja zanika pomen slovenskega zgodovinskega boja za samoodločbo, državnost in obstoj. Slovenija bi morala kot suveren subjekt mednarodnega prava in neodvisna država, ki je svojo samostojnost gradila na narodnoosvobodilnem boju proti nacistično-fašističnima okupatorjema, pri svojih prizadevanjih za ohranjanje mednarodnega miru in skupne varnosti delovati samostojno, načelno in v skladu z lastnimi nacionalnimi interesi.
 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Komentarji

Anonymous / 20. September 2024 / 17.31

Vsi, ki podpirate Ukrajino, hkrati podpirate genocidni Izrael. Ne moreš podpirati Palestine in Ukrajine, brez, da ne zaideš v očitno protislovje. Zionizem in fašistična Kijevska hunta sta dve strani istega kovanca ameriške globoke države. Oboji izvajajo zločine proti človeštvu. Oboji so genocidni manijaki.

Anonymous / 20. September 2024 / 18.07

haha debil

Anonymous / 20. September 2024 / 18.20

debil te stvorio

Anonymous / 20. September 2024 / 18.20

stvario*

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Peticija

Slovenija ima kot pogodbenica pravno zavezujočih aktov mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic dolžnost in obveznost sprejeti vse razpoložljive ukrepe proti izraelskemu režimu, ki nad Palestinkami in Palestinci izvaja genocid, vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost. Kontinuirano protipravno neukrepanje slovenskih odločevalcev neodgovorno in nepopravljivo tvega nastanek pravne in moralne soodgovornosti slovenske države za najhujše vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost.

Podpiši peticijo!

Podpisi

Število podpisov: 782
Gibanje za pravice Palestincev
Mirovni inštitut, inštitut za sodobne družbene in politične študije
Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva
Glas ljudstva
Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja
Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno
sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor
Skupina gladovna stavka za Palestino
Inštitut 8. marec
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Ekosocialistična iniciativa Klas
Infokolpa
Ambasada Rog
Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Zavod Radio Študent
Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo
Lista demokratičnega študentstva
Mladi za podnebno pravičnost
Študentsko društvo Iskra
Slovenska muslimanska skupnost
Sindikat združenega dela SILA
Sindikat Mladi plus
Svobodni sindikat Slovenije
Sindikat kulture in narave Slovenije – Glosa
Sindikat osebne asistence
Koalicija civilne družbe za prenovo (SINTEZA-KCD)
Ženski lobi Slovenije
Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje
Mešanec, društvo za horizontalnost
Društvo OVCA, društvo za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije
Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov
Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice
Zavod BOB – zavod za izobraževanje in kulturne dejavnosti
Društvo za nenasilno komunikacijo
Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico
Zavod Krog
Slovenski center PEN, združenje pisateljev, pesnikov in publicistov
Društvo Parada ponosa
Zavod za soustvarjanje varnejše in vključujoče skupnosti Utopija
Iniciativa Mestni zbor Maribor
KUD Mreža
Kulturno umetniško društvo Transformator
Društvo za promocijo filma, antropologije, umetnosti, socialnih,izobraževalnih in kulturnih dejavnosti Fantastika
Kulturno umetniško društvo Format
SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana
Zavod Exodus, festival sodobnih odrskih umetnosti, Ljubljana
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
Destilator, klub trajnostnih rešitev
Društvo ŠKUC
Reka Si, zavod za trajnostno bivanje
SIDE Art Collective
PROJA, zavod za uresničevanje dobrih idej
Protestival
Ljubljana odprto mesto – LOM
Glasbena šola Murska Sobota
Ernest Breznik
Nina Kodrič
Lenča Ambrožič
Matija Pohorec
Nika Herček
Simon Bergoč
Urška Alič
Mina Žabnikar
Maja Ropret
Marša Marušič
Isak Podgoršek
Jan Robek
Anja Kristl
Jurij Podgoršek
Tom Sodja
Tom Sodja
Lucija Bukovec
Aja Pavlič
Anja Filippini
Rene Koradin
Teja Casagrande
Nai Štagar
Neža Lipanje
Dimitrij Šprah
Eva Eržen
Tadej Urh
Eva Marn
Varja Močnik
Eva Gračanin
Barbara Vodopivec
Maja Ladic
Zala Šoškič
Saša Kralj
Renata Karba
Miroslav Marc
Maša Hawlina
Leja Šubic
Draga Potočnjak
Nina Dolinšek / strokovna delavka na področju nasilja
Neža Ambrožič
Blaž Bajželj
Robert Miklavčič
Izidor Barši
Klara Katarina Rupert
Uroš Mikanovič
Anja Javorič
Nina Pust
Andraž Čok Sorko
Zala Popič
Lana Vogrinec
Vik Zajc
Lara Pust
Sašo Furlan
Ana Bajt
Anja Skrlj
Blaž Božič
Matija Jan
Nada Odar
Žana Radivo
Marina Uzelac
Vesna Pirc Jevšenak
Primož Mlačnik
Katja Kolaric
Zarja Štiglic
Benyamin Yuu Logar
Matej Stupica
Mirt Bezlaj
Jernej Meden
Tamara Zablocki
Andrej Filipič
Leon Seršen, študent
Lisa Kolos
Majda Vrtačnik
urska golob
Grega Hrib
Mitja Šuštar
KUD FORMAT
Saga Lucija Škerlep, dipl. inž. agr., BAK pst. znan.
Tomaž Škerlep, dipl. inž. arh.
Ivan Peternelj / igralec
Sara Šabjan
Janja Majzelj
Mohammed Alburai
Lukas Debeljak
Vita Zalar
Katarina Rotar
Muanis Sinanović, pisec
Špela Pečjak
Brina Jerko
Katarina Sladoljev
Luka Modic
Sanja Fidler
KUD Mreža
Annasibila Požrl / dipl. biol.
Nika Kosem
Tibor Suša
Danijel Rebolj / zaslužni profesor, dr.
Primož Kovačič
anonimen
Pino Pograjc
Veronika R
Iris
Nicoleta Nour
Javor Sluga
Neja Berlič
Kaja Miglič Pirkmaier
Tjaša Kosar
Nikolaj Korenjak, dipl. soc.del
Bojan Umek
Dani
Tinkara Uršič Fratina
Simona Muršec
Jaka Strojanšek
Nataša Zavolovšek
Miha Bezeljak
Hana Bujanović Kokot
Adrian Požun
Eva Štrukelj
Annemarie Lotti Gosar
Brane Mozetič, pesnik
Pika Teprin
Urša rahne
kompot.si
Bojan Mihelač
Liopold D. Novelli
Snježana Vračar Mihelač
Lenka Đorojević, umetnica
Blaž Mugerli
Mihael Pirher
Primož Bezjak
Gaja Brecelj
Luka Šelih
Andrej Cej
Lovrenc Škoda
Jure Zebec
Jože Hanc
Vida Krevs
Julka Lukić
Julka Lukić
Miha Tomšič
Manca Lipoglavšek
Basil Khalaf
Anže Okorn
Aleksandra Poljak
nika harambasic
ANTUN KATALENIĆ
Maša Ivašić
Maja Kotar
Miha Zadnikar Ilić, samozaposlen v kulturi
Tomisav Krnač
Leon Marič
Darja Valenčič
Lara Arzenšek
Beja Protner
Katja Utroša
Nina Arnuš
Luka Vesel
Barbara Rehar
jelka zorn
Simon Čelik, org. inf.
Biljana Žikić
Arjan Pregl, slikar
Jure Kužel
Mito Gegič
Alma Vičar
Mojca Senegačnik
Vika Sušnik
Alenka Lešnjak
Domen Zupančič
Aljaž Perovnik
Primož Šešek
Maja Megla/publicistka
Vesna Cajnko
Mojca Kumerdej pisateljica
Perenda Mujo
Alojz Roglič
Marina Gržinić, prof.
Ana Jelnikar / Dr.
Petja Grafenauer / doc. dr.
Maja Šušteršič Jakop
Polona Janežič
Anka Štular
Lucija Grahek
Manca Šetinc Vernik
Andrej Damjanovič
Vanja Huzjan
Manca Raušl
Alan Rener
FAHIR GUTIĆ
Bošnjaška kulturna zvezz
Bošnjaška kulturna zveza Slovenije
Jetneja Grošelj Pečnik
Rene Rusjan
Doris Barat
Prof. dr. Marjetka Golež Kaučič
Belkisa Vukovič
Belkisa Vukovič
Živa Gabaj
Urška Petek
Tjaša Križnar
Jasna Rajnar Petrović
Aljoša Rovan
Petra Meterc
Lucijan Polajnar
Lucijan Polajnar
Maša Košorok
Nina Kozinc
Brin Žvan
Aleš Marsetič
Primož Ribarič
Meta Kojc
Darja Kolar
Živa Šketa
Lučka Jenko
Jernej Škof
Mojca Kovačič
Uroš Gradišar
Irena Jenko
Asja Kahrimanović
Bogdan Benigar
Luka Cvetko
Olja Grubić
Irena Osterc
Filip Kračman
Simon Vene / gitarista
Majča Korošaj
Zoran Maksimović
Nejc Čož
Tajda Liplin Šerbetar
ljubomir kopač
Dalibor Stanič
Maja Klapšič
Rastislav Vrečko poslanec
Maja Kač
Irena Petek
Tina ANŽIČ
Lučka Šketa
Borja Močnik
Milojka Žalik Huzjan, udplu
Milojka Žalik Huzjan, udplu
Prof. Zdenko Huzjan, akad. slikar
Edo Fičor
Domen Slovinić
Viktorija kos
Matevž Sterle
Ana Frank
Mojca Šetinc Pašek
Sanja Fidler
Žiga Rus
Aleš Deleja,
Mitja Velikonja
Mojca Tušek
Tara Semečnik
Ermin Suljanović
Matjaž Stražar
Matija Valinger Sluga
Žiga Auer
Nina Tunteva
Mojca Hribar
Megan Jazić
Polona Drašler
Marjeta Marinčič
Marjeta Marinčič
Jan Vahter
Rok Vahter
Dunja Ukmar Hvastija
Andrej Mahne/
Mitja Podreka
Stane Bavdek
Jaka Miklavčič
Drago Vovk - upokojenec (v rosni mladosti sodelavec Radia Študent)
iztok Vidmar
Iva Ramuš Cvetkovič, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Tiva Vlaj
Liam Koprol
Staš Kotar Celarc
Žiga Kariž / umetnik
Gal Grobovšek
Azra Saric
Nina Demšar
Boštjan Sluga
Zarja Bizjak
Zala Košiček
Klara Drnovšek Solina
Kitty Znidar
Maja Šnuderl
Ajda Zavrtanik Drglin
Anka Kočevar
Klemen Brank
Tian Breznik
Lana Guček
Tina Jerot
Nika Klančar
Tjaša Nardin
Zigi Omerzel
Ana Pensek
Zala Mele
Art Špegel
Lina Šinkovec
Polona Šajn
Polona Šajn
Tatjana Frangež
Polona Komatar
Iva Božič
Irena Androjna Mencinger
Sonja Stefanović
Maja Miklavčič
Anastazija vrečko čeh
Urška Konda
Ema Kugler, filmska režiserka
Mia Pučnik
Anja Perger Majeršič
Ela Žugič
Irena Kazazić, slikarka
Nika Švab/samozaposlena v kulturi
Zala Pribaković
Društvo UP-ornik
Mirjana Mladič
Polona Šajn
Boris Krabonja
Klavdija Mele
Kaja Savodnik
Adela Železnik
Tina Đukić
Nuša Pangerl
Jakob Šafarič
Aida Seferoviv
Mojca Slapar
Sanda Drnovšek
Martin Pavunc / študent
Rok Košir
Michael John Smith
Marko Šušteršič
Timotej Černjač
Duška Milovanović
Maja Isaković
Mojca Štuhec
Matevž Jerman
Leila Grbović
Hana Košan
Manca Juvan, fotografinja
Uroš Škerl Kramberger
Blaž Šef
Ajra Erminio Juvan
Miloš Šonc
Janez Mohorič, iur.
Zasl. prof. dr., dr. Matjaž Mulej, upokojenec Univerze v Mariboru
Ana Horvat
Zasl. prof. dr. Andrej Mašera, dr. med.
Miran Hladnik
Lea Vučko
Nataša Kuzmič
Višnja Jerman
Matjaž Hanžek
Ana Schnabl/ pisateljica
Maja Obreza
Ana Geršak
Franjo Žagar, Ljubljna
Ljuba Miljušević
Katarina Benulic
Ivo Gajič
Janez Černač
Tadej Troha
Anja Novak
Mojca Šorli / dr.
Mira Hladnik
Ajda Schmidt / grafična oblikovalka
Ivan GALE
Mateja Belak
Dragan Petrovec, prof. dr.
Aurelio Juri
Boštjan Nedoh
Gašper Macedoni / dijak
Miha Kozorog
Samo Marn
Aleš Tomažin
Špela Ledinek Lozej
Mira Muršič
Mirjam Milharčič Hladnik
Špela Čonč
Maša Ivašić
Drago Kosmač
Liljana Ivasic
Goran Ivašić
Maja Petrović-Šteger / dr.
Mojca Kadic
Sanja Cukut Krilić
Franc Kamenik / učitelj
Jernej Tiran
Peter Weiss
Jurij Hudeček
Urška Strle, dr. zgodovine
Leonida Humar
Martina Špolad
Zvezdana Modrijan
Branko Vreš / dr.
Alenka Bajec Strle
Marijan Dović
Anže Mohorič
Zala Primc
IGOR POLAJNAR
Mitrovic vladanka
Urša Kanjir
Tia Katarina Vovko
Adam Gabrič
Nejc Pintar
Hana Cirman
Nataša Gregorič Bon
Dr. Miha Kosi
Elma Kamberovska
Špela Kastelic
Tomaž Erjavec
Andrea Martín Pérez
Nina Tome
Iris
Špela Grošelj
Miha Hafner
Pia Nikolič
Andraž Jež
Tadeja Laniakea Zupan
Branko Hrovatin
Samo Furlan
Filip Litera
Ema Štarkl
Jana Frank
Jošt Žagar
Ernest Žnidarčič
Silva Jurjevčič
Barbara Ivančič Kutin
Nina Stanojević
Maja Bizjak
Tina Velišček
Danila Zuljan Kumar
Eva Jera Hanžek
Laura Drašler
Karin Vrbek
Tjaša Štrekelj
Urška Fišter
Nika Tomažič
Mojca Bizjak
Damjan Rohan
Urša Pirc
Emilija Mrlak / upokojenka
Marija Mohorič
Varja Kovačič Kraighet
Martina Šuhel/upokojenka
Jure Strle
Tomaž Krpič
Karmen Lederer
Andrej Lukšič, dr.
Manja Kordiš
Vlasta Prijatelj
Luka Kropivnik
Tina Umer
Neža Lukančič
Matjaž Šmalc, režiser
Roža Tominšek
Katarina Šmid
Katarina Šmid
Urška Suhadolc
Barbara Čeferin
Elizabeta Umer
Živa Šubic
Anja Šuler
Diana Koloini
Daniel Popović
Urška Škerl
Katja Praznik, izredna professorica
Spela Zupanc
Spela Zupanc
Ana Barič Moder
Nina Ostan, prof.
Primož Badovinec
Aleksandra Marković Dr.
Naja Budau
Hana Čeferin
Arijana Radic
Vida Jocif
Armin Salihović
FRANC PURG
Andraž Purg
Iztok Skok / penzionist
Meta Krese
Tatjana Šonc
Marko Majce, mag.
Jože Kos Grabar
Grega Ulen
Dušan Kaplan mag.
Matjaž Vesel/ dr.
Špela Špenko
Karin P. M.
martin pogačar
Maja Vreča
Bojan Požun
Peter Senizza, magister prevajanja in tolmačenja
Petra
Tanja Štrasberger
Alma Rogina
Helena Seražin, dr.
Mojca Dimec, prof.
Maša Sbrizaj
Urška Savič
Katarina Peternelj
Simen Pece
Sara Škander
Danaja Grešak
Monika Kalin Golob, FDV UL
Maruša Vertačnik
Almir Ičanović
Ana Štampar
Vanda Straka Vrhovnik
Tadeja Korenč
Mihael Pirher
Tomi Sluga
Tamara Breznik
Nina Mihelić
MIRA KOFLER
MIRA KOFLER
Tomaž Guzelj
Jure Pfeifer
Eva Gračanin
Aleks Smolnik
Adrian Požun
David Šušel
Pia Ban
Tina Peternel
Nina Peurača
Ziga Zagorc
Ksenija Kaučič
Tamara Mlakar
Urša Rojko
Matjaž Nemec / evropski poslanec
Lana Mazzini Ambrož
dr. Urša Šivic
Samo Kropivnik
Žiga Rozman
Jožica Jarc
Andrej Fideršek
Jurij Bobič
Lucija Zala Bezlaj
Blaž Harej
Tina Konec
Simon Hudolin
Nives Žlof Androjna
Barbara Kelbl
Keti Filipič
Branka Adamič
Sladana Ninković
Cene Fišer
Jaka Jakin Lazar
BLAZIC, Milena Mileva, prof. dr.
Karmen Medica FHŠ Koper
Svit Komel
Janez Zalaznik, umetnik
Rok Žaucer
Eva Drašak
Sarah Lunaček/ doc.dr
Uršula
Uršula Lipovec Čebron
Irena Štamfelj
Franc Marušič
Alessandro Capuzzo
Polona Köveš
Tina Ivnik
Katarina Pobežin Habjan
Veronika Zavratnik, antropologinja
Crt Kovac
Claudia Smolinski
Matevž Drnovšek aka. pedofil, posiljevalec in drug addict
Lidija Cokan
Luka Krek
Firas Chahed
Mithra Strojan Rot
Nadja Babič
Nina Rožman
Klara Jerebic
Veronika Zrilić
Karmen Lederer
Mojca Slapar
Neo Pecić
Nusa Grubar
Irena Gnezda
Zarja Kuhar
Nace Rant
Maruša Uršej
Zea Resman
PLAC
Elma Kamberovska
Tine Grgurevic
Tana Kestner
Špela Prijatelj
Katarina Logar
Vlasta Ivić, novinarka
Tomaž Vec
Dajana Makovec, urednica oddaj RTV Slovenija
Manca Dremelj
Aleš Pečnik
Jasmin Durić
Vanja Alič
Ira Mešiček
Ana Ziherl
jozica alic
Rado Voglar
Ana Osredkar
Rajko Muršič
Gaja Dunja Babnik
Aljoša Koltak
Manca Žitnik
Larisa Novak Majkić
Lia Lović
Sara Ferlin
Mateja Mlinarič
Marjan Šimenc
Zigi Omerzel
Alenka Hladnik
Jurij Pavič
Špela Tevžič
Angela Jakljič, absolventka
Ana Vitrih
Michael John Smith
Valentin Ilija Kropivšek Leskovar
Milan Utroša
Manca Kok
Liam Koprol
Zlata Blatnik Guzelj
Ines Jamnik Peternel
Katarina Krapež
Katarina Malenšek
Vesna Cvetko
Danijela Klos
Kay
martin pogačar
Maša Vuković
Branka Vrečko
Teja Sajovic
Katja Kolaric
Usama Derbashi
Mia Malinger
Tjaša Pangerl
Eva Ogrinec
Zoran Fijavž
Zala Gruden
Peter Sekloča
Nikola Drole
Špela Stružnik
Katarina Predovnik
Ana Urbanc
Tija Luštrek
Maja Zdolšek
Sanja Habjanič, strokovna delavka na področju socialnega varstva
Jerca Pirš Škoberne
Mojca Toplišek
Dana Mesner Andolšek, red. prof.dr
Karolina Grujić
Neža Jamnikar
Maja Pozvek
Julija Mišič
Ana Čigon
Sarah Gomezelj
Anina Benulič
Andrej Schara
Enes Ravmanovski
Vasja Progar
Alen Zukic
Aleksandra Blagojević , Samozaposlena v kulturi
Leja Verbič
Ana Klemenčič
Nikola Kail Cava Popović
Marina Gumzi
doc. dr. Polona Petek
Karmen Lederer
Kaja Fiedler
Andraž Žgur
Vesna Bukovec
Vesna Škreblin
Jasmina Jetsnt
Jasmina Jerant
Ana Jagrič/ uni. dipl. soc. del.
Ana Bardutzky
Lana Krznarič
Enja Zobarič
Vid Hajnšek
Azra Alagic
Mark Lukić
Tina Velišček
Staš Kleindienst
Jana Ušen
Živa Šubic
Nina Werbole
Alma Rogina
Luka Hrovat
Filip Ulčar
Lun Sevnik
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF UL
Simona K. Zupanc
Blaž Bajič
Jaka Repič
Lina Kovač
Izr. prof. dr. Alenka Bartulovic
Marjetka Brilej
Tara Rubinić
Janko Muršak, prof. dr,
Jelena Dragutinović, filmska pedagoginja
Tea Miklič
Benjamin Davis / Magistrate
Nastja Gregorc
Nejla Kadirić
Teja Sajovic
Tin Šoškič
Nives Žlof Androjna
Matevž Mihalič
Matjaž Zorec
Ajda Bračič
Nada Dolenc Jankovič
Gaja Černe
Sara Kutnjak Veber
Maruša Doberšek
Darinka Abder Rahim
Marija Glavaš
Zoja Beg
Ajda Potočnik
Matej Petrovčič
Alenka Meden
Natalija Šmitran
Klara Grad