V največji opozicijski stranki SDS so z današnjo napovedjo interpelacije o delu ministrice za pravosodje iz po velikosti v koaliciji Roberta Goloba druge največje politične stranke Socialnih demokratov, Dominike Švarc Pipan, in pojasnitvijo razlogov zanjo ponovno zamudili priložnost, da vsaj tu in tam in vsaj kot parlamentarna opozicija upravičijo črko D v kratici svojega imena, ter interpelacijo vložili ne zgolj zaradi zgrešenega in že na prvi pogled preplačanega nakupa novih sodnih prostorov na Litijski cesti po načelu videno – kupljeno, kar le pomeni, da je vsaj nekdo iz ministrstva to stavbo pred nakupom tudi dejansko videl, kot je bistroumno opozoril opozicijski poslanec Dejan Kaloh, in s strani državne revizijske komisije razveljavljene odločitve ministrstva Dominike Švarc Pipan o oddaji javnega naročila v projektu digitalizacije notarskih storitev skupini ponudnikov z neustrezno ovrednotenimi referencami, ampak tudi z odločbo ustavnega sodišča in že pretečenim rokom njene izvedbe v obstoječih razmerjih sistema plač v javnem sektorju pač podplačane tretje, sodne veje oblasti. 

Slovenski sodniki, vsaj glede na domačo ustavo in parlamentarno predstavniško ureditev države brez vsakega dvoma krovni predstavniki tretje in na nek način od preostalih dveh, izvršne in zakonodajne, zaradi svoje nadzorne funkcije in zagotavljanja ustavnosti ter vladavine prava še posebej nujno neodvisne in avtonomne veje oblasti, so sicer že pred tednom dni pričeli z opozorilnim protestom, ki bo trajal do 24. januarja in med katerim se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali – pa karkoli že to tudi dejansko in v sodni praksi pomeni –, ali bodo že razpisane naroke preklicali ali ne. Včeraj pa je Sodni svet, kot krovna organizacija sodnikov, na Ustavno sodišče Republike Slovenije ponovno vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo sodniške plače, v kateri opozarjajo, da sta zaradi že ugotovljene protiustavnosti ogroženi sodniška neodvisnost ter posledično neodvisnost celotne tretje, sodne veje oblasti. In ustavnemu sodišču predlagajo, da samo namesto najprej izvršne oblasti oziroma vlade Roberta Goloba ter še posebej ministrstva za pravosodje Dominike Švarc Pipan in ministrstva za javno upravo, ki ga je nedavno namesto odstopljene Sanje Ajanović Hovnik zasedel Franc Props, in nato še poslanske večine oziroma celotne zakonodajne veje oblasti, saj bi naj v normalno razvitih demokratičnih državah tudi parlamentarna opozicija uresničevanju odločb ustavnega sodišča naj ne nasprotovala, določi način izvršitve junijske odločbe, ki je v zadanem roku aktualnim predstavnikom obeh preostalih dveh vej oblasti pač ni uspelo uresničiti. 

Po – vsaj za stanje demokratičnega duha in upoštevanje politiki neljubih odločb ustavnega sodišča na Slovenskem – povsem simptomatični izjavi za sodstvo pač resorne ministrice Dominike Švarc Pipan, da ne ona sama in ne vlada Roberta Goloba, katere del je, uresničitvi odločbe ustavnega sodišča nikakor ne nasprotujeta in da bo ta vsekakor izvršena, toda z zamudo, ker je zaradi političnih menjav na čelu za plače javnega sektorja resornega ministrstva za javno upravo prišlo do zastoja v pogajanjih o plačah znotraj celotnega javnega sektorja, Sodnemu svetu oziroma slovenskim sodnikom tako rekoč ni preostalo nič drugega, kot da se za odpravo lastne in povsem dokazljive podplačanosti ponovno obrnejo na ustavno sodišče, če se že sodni zaostanki med njihovim protestom ponovno kopičijo in večajo. Sodni svet sicer ustavnim sodnikom predlaga tudi začasno rešitev do ureditve položaja v celotnem javnem sektorju, ki jo je kot zakonski predlog na sodniško mizo že ponudila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. In sicer, da naj ustavno sodišče določi, da sodnikom poleg plače in drugih prejemkov pripada še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1071,59 evra mesečno za polni delovni čas. 

Sodni svet je ob predstavitvi ponovne zahteve za oceno ustavnosti določil zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače sodnikov, posebej poudaril, naj se predlagana rešitev uporablja začasno, do celovite ureditve plačnega sistema za sodnike, in priznal, da je ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi pravnica Dominika Švarc Pipan, res poskušalo pravočasno odpraviti ugotovljeno neustavno stanje, a da predlogi v vladi Roberta Goloba in vendarle tudi koaliciji strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica niso bili sprejeti iz predvsem očitno političnih razlogov ter da sta vlada in državni zbor med rokom za odpravo neustavnosti razporedila pomembna javna sredstva za druge zakonske obveznosti oziroma parcialne interese. Toda tako to gre.  

Da bi največja opozicijska stranka SDS, ki si je v posameznih primerih in že večkrat politične rejtinge dvigovala prav z nespoštovanjem odločb ustavnega sodišča, na primer pri popravi krivic izbrisanim, interpelacijo zoper pravosodno ministrico vložila zaradi nespoštovanja odločitve ustavnega sodišča o popravi plač podplačanega krivosodja, kot ga rad imenuje sicer čest gost sodnih dvoran in postopkov ter njen dolgoletni predsednik Janez Janša, bi bilo res nekoliko smešno, saj vendarle gre za odpravo protiustavnosti. In kot je pisno pojasnil predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, navedeno še ne pomeni, da je s tem izpolnjeno vse, kar bi sodnikom moralo pripadati ob odpravi nesorazmerij plač z drugimi plačami v javnem sektorju, in bo to šele predmet nove zakonske ureditve, za katero pa bo spet morala poskrbeti vlada Roberta Goloba, pred katere politično večino je enkrat pravniško hrbtenico – za razliko od državne sekretarke Valerije Jelen Kosi – pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan ne glede na protiustavnost sodne veje oblasti že upognila.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s protiustavnostjo tretje, sodne veje oblasti, kot ključne za nadzor prve in druge, izvršilne in zakonodajne veje oblasti v zobeh poskrbel Tomaž Z.  

Vira fotografij: https://www.linkedin.com/pulse/achieving-judicial-independence-nigeria-… / https://www.facebook.com/UstavaRS/photos/2091440954471732/