18. 10. 2023 – 16.00

Vojaki Marjana Šarca v akciji

Medtem ko ustroj mednarodne ureditve človekovih pravic in drugih civilizacijskih pridobitev, ki se je vzpostavila po drugi svetovni vojni prejšnjega stoletja, na bojiščih in bivališčih Gaze ter Ukrajine, pa tudi Sirije, Jemna, Centralne Afrike in povsod drugod, kjer ta čas za ceno številnih civilnih žrtev potekajo vojaški konflikti, dobesedno razpada pred našimi očmi, na kar je včeraj z intervencijo na otvoritvi knjižnega sejma v Frankfurtu na primeru Palestincev in Palestine navsezadnje opozoril tudi filozof Slavoj Žižek, se bo tudi Republika Slovenija pod koalicijo in vlado Roberta Goloba ter strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, v kateri pa so na vsa ključna mesta domačega represivnega aparata, torej vojske in policije, imenovani kadri iz – na zadnjih parlamentarnih volitvah iz državnega zbora pač izpadle – Liste ter najbližjega kroga sodelavcev nekdanjega predsednika vlade in pred tem dolgoletnega kamniškega župana Marjana Šarca, pridružila klubu zaradi poslabšanja varnostnih razmer po eskalaciji na Bližnjem vzhodu in posledične grožnje terorizma prestrašenih evropskih držav ter še sama ponovno vzpostavila notranji nadzor na južni in vzhodni meji s Hrvaško ter Madžarsko.

Odločitev vlade ter koalicije Roberta Goloba, pravzaprav pa notranjega ministrstva sicer kariernega uradnika ministrstva za obrambo Boštjana Poklukarja, ki se je sinoči z italijanskim notranjim ministrom Matteom Piantedosijem, ko ga je ta obvestil, da Italija zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala za zdaj še začasno uvaja nadzor na meji s Slovenijo, uradno in v imenu vlade ter države strinjal, da je lahko zahodnobalkanska pot, ki jo tesno spremljajo tako slovenske kot italijanske varnostne službe, privlačen, ponavljam, privlačen, koridor za potencialno radikalizacijo, pa karkoli naj bi že to tudi dejansko pomenilo, je za zdaj sicer še neuradna. Toda ključni politični razlog za to je preprosto dejstvo, da morajo države članice pred tovrstnim ukrepanjem v izjemnih primerih, kot je ta, da po Avstriji in Italiji mejni nadzor na notranjih mejah de facto že za neomejen čas začasno razpadlega schengenskega območja prostega gibanja uvaja tudi Slovenija, najprej obvestiti Evropsko komisijo.

Toda čeprav Evropska komisija že redno opozarja, da je mejni nadzor med državami članicami skrajen ukrep v izjemnih primerih, pri čemer morajo države upoštevati načelo sorazmernosti, samo trajanje takšne začasne ponovne uvedbe nadzora na mejah pa je časovno omejeno, je Avstrija, ki nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko začasno izvaja od begunske krize leta 2015, danes uvedla tudi nadzor na meji s Češko. Za to pa se je odločila, ko je nadzor na mejah s Češko pa tudi Poljsko in Švico ter do maja prihodnje leto z Avstrijo zaradi ilegalnih migracij vzpostavila Nemčija, nadzor na notranjih mejah zgolj še navideznega schengenskega območja prostega gibanja pa sicer izvajajo še Danska, Francija, Poljska, Slovaška, Norveška in Švedska.

Čeprav bi bilo kot povračilni ukrep vsake kolikor toliko suverene države gotovo bolj primerno obmejni nadzor vzpostaviti na severni in zahodni meji z Italijo in Avstrijo, ga bo Slovenija za zdaj še neuradno iz istih razlogov kot sosednja Italija, torej zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in preprečevanja terorizma, za začetek za največ dva meseca, ponovno tako kot Italija, uvedla na južni in vzhodni meji s Hrvaško in Madžarsko. Policijski minister iz kvote v Gibanju Svoboda nadpovprečno kadrovsko znotraj domačega represivnega aparata dobro stoječe nekdanje Liste Marjana Šarca pa je italijanskega kolega zgolj pozval, naj bodo ukrepi sorazmerni in do državljanov Slovenije tudi prijazni, da ne prekinejo kulturnih, prijateljskih in družinskih vezi ljudi, ki živijo ob meji. Čeprav bo z njimi od matice ponovno nekako odrezana slovenska manjšina, tako kot je to od leta 2015 že primer ob meji z Avstrijo.

Tako kot sam obrambni minister, sicer diplomant AGRFT in dolgoletni gasilec ter župan Kamnika Marjan Šarec, tudi drugi v varnostne strukture vojske in policije nameščeni kadri Liste Marjana Šarca večinoma niso varnostni ali obramboslovni strokovnjaki, zato se v njihovih političnih odločitvah vse bolj zrcali vpliv tistih nekaj kadrov, denimo Damirja Črnčeca, ki pa to so, ne glede na posamezna radikalna stališča, ki so jih v preteklosti zavzemali. Toda tako to gre. Te politične radikalizacije varnostne situacije pač ne narekuje s snemanjem desetih delov resničnostnega šova Vojak v akciji po vzoru kuharskih oddaj zaposleni obrambni minister Marjan Šarec, ampak njegovi – tudi na MNZ vplivni – nekdanji najbližji varnostni svetovalci. Kako in ali sploh bodo ukrepi slovenske policije pod političnimi usmeritvami notranjega ministra Boštjana Poklukarja ter njegovih iz LMŠ v represivni aparat nameščenih in očitno tudi nekoliko varnostno radikaliziranih svetovalcev sorazmerni in do državljanov in nedržavljanov Slovenije prijazni, da ne prekinejo kulturnih, prijateljskih in družinskih vezi ljudi, ki živijo ob južni in vzhodni meji, kot to, ali bo schengensko območje sploh še kdaj zaživelo kot območje prostega gibanja in brez mejnega nadzora, bomo tako šele videli, s politično radikalizacijo domneve varnostne ogroženosti Slovenije pa smo že soočeni.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vojaki Marjana Šarca v varnostnih strukturah države v akciji uvedbe njenega nadzora na južni in vzhodni meji v zobeh poskrbel Tomaž Z.