Pozdravljeni v današnji oddaji Katedra za bilologijo. Tokrat bomo govorili o hiperprodukciji v znanosti in problematičnih vidikih, do katerih ta vodi. V desetletjih po drugi svetovni vojni je začelo število objavljenih znanstvenih člankov skokovito naraščati, po nekaterih ocenah se njihovo število vsakih 10 let celo podvoji. Povečevanje števila raziskav pa je v novem tisočletju naletelo na omejena stabilna finančna sredstva ob hkrati vse večji znanstveni skupnosti.

V okolju z omejenimi finančnimi sredstvi so raziskovalne skupine pogosto primorane med sabo tekmovati za razpoložljiva sredstva. V procesu razdeljevanja sredstev imajo ključno vlogo številčni indeksi. To so različni merljivi kazalci, ki podajo navidezno objektivno oceno posamezne znanstvene objave, pogosto pa so vezani na število objav posamezne raziskovalne skupine ali na to, kako pogosto so te objave citirane. Med bolj znane kazalce sodita h-indeks in faktor vpliva znanstvene revije, vrednost obeh je odvisna predvsem od tega, kako pogosto je citiran članek ali revija, v kateri je članek objavljen. Nemalokrat se te indekse enači z ugledom in kvaliteto znanstvenega članka, čeprav ta enačaj ni upravičen.  

Kljub temu da velikost izračunanih indeksov ne odražajo nujno kvalitete znanstvenega dela, igrajo te ključno vlogo pri zagotavljanju finančnih sredstev za raziskovalne skupine. Usoda raziskovalnih skupin se namreč v praksi pogosto izide tako, da skupina z višjimi indeksi lažje pridobi financiranje. To vodi v konkuriranje skupin za doseganje čim višjih indeksov. Posledica je tekmovalno okolje, ki spodbuja neetično ravnanje v znanstvenih raziskavah ter manipuliranje z vrednostmi številčnih indeksov.

O težavah, povezanih s preveliko tekmovalnostjo v znanosti, smo govorili z doktorjem Marcom Edwardsom, gradbenim inženirjem z univerze Virginia Tech. Vprašali smo ga, kje vidi glavne probleme v zvezi s prekomerno konkurenco v znanosti:

Izjava

Številčni indeksi imajo številne pomanjkljivosti pri merjenju kvalitete znanstvenega dela, saj citiranost sama po sebi še ne pove veliko o kvaliteti znanstvenega članka. Citiranost je namreč v veliki meri odvisna od uredniške politike znanstvene revije ter področja znanosti. Tako so na primer članki na temo računalništva v povprečju bolj citirani kot članki na temo agronomije. Hkrati je lahko vrednost indeksov relativno enostavno podvržena manipulaciji in umetnemu napihovanju. V okolju, v katerem številčni indeksi določajo usodo raziskovalne skupine, pride zato do situacije, v kateri višina indeksa - namesto kvalitete znanstvenega dela - postane cilj.

Izjava

Morda še bolj zaskrbljujoč pa je vpliv, ki ga ima prevelika tekmovalnost na prilagajanje znanstvenih rezultatov. Rezultate je namreč podobno kot indekse mogoče izrabiti ali prilagoditi, da izpadejo bolj statistično pomenljivi, kot v resnici so. V praksi so poznani različni načini za prilagajanje rezultatov. Med drugim so znani primeri odstranjevanja podatkov, ki ne ustrezajo zastavljeni hipotezi, ter p-hacking, o čemer smo na Radiu študent že poročali. Vzgibe za neetično ravnanje raziskovalcev in raziskovalk je treba razumeti v kontekstu vrednotenja znanstvenih del na podlagi številčnih indeksov.

Posledica zanašanja na številčne indekse v znanosti je tudi ta, da slednji narekujejo trende, ki jim bo znanost sledila. Če na primer določeno znanstveno področje postane pogosto citirano, bodo članki s sorodnega področja postali prav tako bolj citirani. Pričakovati je, da bodo zato nekatere raziskovalne skupine usmerile raziskovanje na trenutno bolj atraktivno področje. Zaradi tega bodo pri financiranju na udaru zlasti raziskovalne skupine s področij, ki so trenutno morda finančno manj zanimiva, a zaradi tega, kot opozarja Marc Edwards, še zdaleč niso nepomembna:

Izjava

Za zmanjšanje neetičnega ravnanja v znanosti je že bilo predlaganih več ukrepov. Eden izmed predlogov je sprememba načina strokovnega pregleda člankov. Znanstvene članke se pred objavo običajno pošlje v pregled drugim znanstvenikom in znanstvenicam ter so šele po pregledu objavljeni v reviji. Takšni strokovni recenziji se v angleščini reče “peer review”. Po predlagani spremembi pa bi bili članki sprejeti za objavo v reviji že takoj, ko bi bila raziskovalni projekt in hipoteza zastavljena ter odobrena s strani revije. Na ta način bi bil članek objavljen neodvisno od pridobljenih rezultatov. Želeni učinek takšne spremembe je prav zmanjšanje olepševanja rezultatov.

A kot opozarja doktor Edwards, bo prav tako potreben širši premislek o sistemskih vzrokih za pojav neetičnega ravnanja v znanosti.

Izjava

Pri razumevanju problema hiperkompeticije znanosti se je pomembno zavedati sistemskih razlogov za njen pojav, glavna od katerih sta omejenost stabilnih finančnih sredstev za raziskovanje ter trenutna ureditev ocenjevanja in objavljanja znanstvenih člankov. Prav tako je treba razumeti, da se kvaliteta znanosti ne meri po količini objav. Primerna interpretacija rezultatov ter postavljanje novih hipotez zahtevata domišljijo in čas za razmišljanje prav tako kot marsikatero ustvarjalno delo. Okolje, v katerem so raziskovalci ves čas pod pritiskom, ker morajo čimprej objaviti naslednji znanstveni članek, takšno kreativnost potisne na stranski tir.

Za konec pa poslušalke in poslušalce vabimo še na okrogli mizi znanstvene redakcije, ki bosta potekali v četrtek ob štirinajsti in šestnajsti uri v atriju ZRC SAZU. Na okroglih mizah bomo z gosti podrobneje razčlenili danes načeti temi financiranja znanosti ter hiperprodukcije in tekmovalnosti v znanosti. Upamo, da se nam pridružite.

Po nečednih kotih znanosti se je potikal Arne.