V zaporih v Združenih državah Amerike je trenutno zaprtih 2,3 milijona ljudi, dodatnih 7 milijonov ljudi se mora vsakodnevno javljati nadzornikom za pogojni in poskusni odpust. Z legalizirano diskriminacijo, ki je posledica določenih vrst policijske kartoteke, se sooča še dodatnih 65 milijonov ljudi. Tako se ljudjem preprečuje udeležba na volitvah in otežuje dostop do stanovanj ter do služb, saj je treba na vlogah za prijavo na prosta delovna mesta obvezno oznaniti, da si bil obtožen kriminala.

Celoten zaporniški sistem je prežet z diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti, ki se kaže v nesorazmernih deležih zapornikov, ki so del afroameriških ali latinskoameriških skupnosti. Čeprav ti predstavljajo le 30 odstotkov prebivalstva ZDA, je njihov delež v zaporih kar 60 odstoten. Z diskriminacijo se pripadniki manjšin soočajo celo življenje, z začetki v šolah, kjer za enake prekrške dobijo strožje kazni. Navkljub zakonom, ki naj bi to preprečevali, prav v ameriških šolah prihaja do ponovne segregacije. Na tej točki pa se začaran krog nepravičnosti, diskriminacije, marginaliziranja in omejenih možnosti šele začne.

O zgodovinskih okoliščinah, ki so nas pripeljale do te točke, postopne privatizacije zaporov in vsakdanji diskriminaciji na vseh ravneh družbe smo govorili s Charlotte Morrison, odvetnico iz organizacije Equal Justice Initiative in Jamie Fellner iz organizacije Human Rights Watch.