A lahko prosim počasi nehate s tem tripanjem na begunce? A lahko to rečem in me nimate za fašista in rasista? Ne razumem, kaj vas pa tokrat tako gane, toliko bolj kot vse prej. Humanitarna katastrofa? Ma res ni edina. Ker se dogaja pri nas? Okej, ampak a ni danes že precej jasno, da je svet povsem globaliziran in lahko zaradi spleta in noro razvitega transporta delujemo skoraj v stilu kvantne mehanike? Istočasno na dveh mestih, vsepovsod je »pri nas«.

Še enkrat, da bo res jasno: nisem proti beguncem, ne sovražim jih, raje bi videl, da jim uspe s štartanjem novega življenja, kot pa da jim spodleti. Spoštujem tudi tiste, ki jim neposredno pomagajo, jih prevažajo, jim dajejo hrano in pijačo in podobno. Ampak pogrešam pa nekaj, kar ne bi bila neposredna reakcija na te dogodke, na to »največjo migracijo po drugi svetovni vojni«, kot že nekaj tednov dramatizira veliki Guardian. Ne pravim, da je slabo pozivati državo k nefašističnim reakcijam, ne pravim, da je narobe prepeljati begunce od meje do meje, ampak če se gremo odgovorne ljudi, ne bi bilo slabo premisliti, kaj s tem naredimo. Kaj bodo begunci po meji? Bodo samo prehajali od meje do meje kot renesančna ladja norcev, izvržena v notranjo zunanjost?

Seveda ne, vsaj deklarativno. Cilj je Nemčija. Toda ali ima kdo kakšen plan glede tega, kaj z njimi, ko bodo prispeli na cilj? Bodo životarili po Nemčiji - ali kje drugje - vse dokler ne naletijo na patriote in naciste? Hočejo službe, pravijo - se je kdo spomnil, da bi jim to ponudil? Ne bi bilo to dejansko dosti bolje in celo tisto, kar oni sami pravijo, da hočejo, kot pa da jih s hrano in vodo pošiljamo v večno prehajanje? To pa ni več tako enostavno kot furanje shodov in kulturniško igranje kitaric za ubožce. Desničarske bojazni so same po sebi idiotske, nastajajo pa zaradi realnih problemov in v toliko tudi so realne. Humanistične reakcije ignorirajo realne probleme, o čemer je vse, kar je treba, povedal že v prejšnji dlaki Muanis Sinanović. Rad bi samo nadaljeval njegovo misel, tam, kjer se je ustavila. V bistvu so jo nadaljevali že desničarji, izključno pod pogojem, da jih vzamemo kot realne reakcije na realne probleme mimo njihovih idiotskih bojazni - samo tu in nikjer drugje, nič več kot to je njihova vrednost. Evropa je realni problem - in njen svetilnik Nemčija, kar kakšen Orban dobro ve.

Res me preseneča, da nihče ni zares začuden, kako so se glede beguncev poenotili tisti, ki so bili še nekaj mesecev nazaj na radikalno različnih straneh. Angela Merkel govori isti diskurz kot protestniki, humanisti, progresivneži, kot tisti, ki so bili na strani Grčije v evropski monetarni in politični krizi; razlika je samo v tem, da je prva naletela na real-politične omejitve, ki bi ali bodo druge zadele dosti kasneje. Ampak ta istost ni sama po sebi problematična, je pa nek indic, simptom. Kako je lahko Nemčija tako kruta in brezkompromisna do evropsko bližnjih Grkov in tako sprejemljiva in spravljiva do evropsko oddaljenih Sircev&co? Gre za isti princip delovanja do dveh različnih stvari. Se spomnite izjave Christine Lagarde - ki je reprezentativna za ta diskurz -, da se ji ne smilijo leni Grki, ampak prej afriški ubožci brez hrane in varnega doma? No, točno to je sedaj na delu. Ubogi begunci so isto kot leni Grki. Prvi so velike žrtve »njih«, drugi so »naši« veliki krivci.

Nemčija, tako kot Evropska unija in njen predstavnik Juncker, je s svojo nekonsistentno evropsko politiko povsem konsistentna. Seveda je Angela Merkel humana in hoče pomagati beguncem, žrtvam iz Evropi zunanjega sveta, dokler se le da - takrat se pač začne zapiranje meje. In ta moralni obraz se obrne v nehumano stran točno takrat, ko gre za notranje probleme Evrope same. Ničelna toleranca do Sirize in Grkov. Obakrat pa imajo na svoj način spet desničarji prav - ne morem verjeti, da to govorim ... Putin je zadel bistvo, ko je tretiral begunce kot simptom: tisti, ki se beguncem deklarativno humano odpirajo, so istočasno tisti, ki so sodelovali v konfliktih, ki so jih posilili v beg.

Ni torej problem to, da »Schengen propada«, da se notranje meje zapirajo, problem je v tem, na kakšen način so prej sploh dejansko bile odprte. Ko vzamemo Evropo zares, vsakič znova razpade. Odprtost se vedno zapre: če so to posamezne državne meje - kot pri beguncih - ali pa politična avtonomija posameznih držav - kot pri Grkih in referendumu. Begunci realno ne morejo priti noter, Grki realno ne morejo priti ven. Pojebeni pa so oboji. Ključni sta tako vprašanji, kdo jih jebe in kdo k temu prispeva.

Zato: ne tripat na begunce, vsaj če jim hočete pomagati, ne. Treba je pomisliti, kateri diskurz in katera praksa se s tem reproducirata, ponavljata in uveljavljata, kakšni so učinki takega delovanja. Natripat je treba Evropo, ta gnili razsvetljenski projekt, da zgnije do konca in se vzpostavi nekaj drugega. Neke notranje taktike pogajanja očitno niso uspešne, alternativa grexitu - ja, njemu alternativa, in ne obratno - očitno nikamor ni prišla, tako kot pragmatično sprejemanje beguncev očitno nikamor ne pelje. Če na ta način pristajate na uboge begunce, potem na ta način pristajate na lene Grke. Podpirate isti dvostranski obraz. Jaz pišem bolj za to, da Evropa izgubi svoj obraz.