Anarchist Black Cross Belorusija proti kriminalizaciji
Pregled anarho dogajanja, Beloruska situacija z zaporniki, o Mahnu in o zasavski SILI upora.
---
ANARHISTIČNA OKROŽNICA
April je že tradicionalno politično nabit mesec. Tudi tokrat so ga lokalni anarhisti in drugi radikalci izkoristili za številne poti in tovariške obiske, pa tudi za večja regionalna srečanja zaveznikov v boju zoper kapitalistično opustošenje. V tokratni okrožnici vas bomo popeljali skozi nekatere aprilske postojanke.
V začetku meseca se je v naših krajih v okviru evropske info-turneje zadrževal tovariš iz kolektiva CrimethInc, ki je v Izoli in Ljubljani gostoval na dveh izjemno dobro obiskanih diskusijah o vlogi anarhizma v obdobju nemirov. Svež pristop in lucidna analiza sta nedvomno bila dejavnika, ki sta pripomogla, da sta se oba večera iztekla v številne politično intrigantne diskusije med udeleženci, predvsem o moči anarhistične analize in prakse v času splošne družbene mobilizacije. Hkrati je obisk Obale ponovno potrdil, da je anarhistično prisotnost moč uspešno graditi tudi izven glavnega mesta.
Sledil je anarhistični sejem knjig v Zagrebu, ki pričakovano tudi letos ni odprl nekih novih politično stimulativnih horizontov, je pa vendarle služil kot še ena točka srečanja med tovariši. V drugi polovici meseca so se v metelkovskem Infoshopu ustavile tovarišice iz Nemčije, ki so predstavile eno od aktualnih antimilitarističnih kampanj.
Kampanja proti novemu zakonu o visokem šolstvu je pred tednom dni začasno kulminirala na relativno uspešnem protestu, ki je vlado zelo jasno opomnil, da se na noben način ne nameravamo brez boja odreči dostopu do študija. Protest so z izjavo podprle tudi tri lokalne oziroma avtonomne skupine Federacije za anarhistično organiziranje, v kateri so poleg absolutne podpore stališču, “da mora biti javno šolstvo 100-odstotno brezplačno in dostopno za vse,” izpostavile tudi še kako pomemben vidik, da “naše nasprotovanje zakonu na noben način ne pomeni, da slepo krijemo hrbet univerzitetnim vodstvom, saj so ravno ta vodstva pogosto v tesnem zavezništvu z ravno istimi vladnimi predstavniki, ki servirajo šolnine!”
Drugi vikend v aprilu je na pobudo antikapitalističnega bloka v Tovarni Rog potekalo srečanje Ni še gotovo! Na srečanje je iz nemirne Bosne in Hercegovine prišlo kar precej aktivnih udeležencev protestov in plenumov iz Sarajeva, Mostarja, Tuzle in Banja Luke, pa tudi lokalno je bila udeležba dovolj široka, da je srečanje doseglo svoj namen, ki je bilo predvsem v izmenjavi izkušenj in v vzpostavitvi transnacionalnega prostora solidarnosti in refleksije.
Za posebej intrigantna so se pokazala vprašanja o odnosu med uličnimi protesti, plenumi in ostalimi upornimi praksami ter o vseprisotni kriminalizaciji. Za bosanski kontekst se je kot pomembno pokazalo tudi vprašanje Evropske unije, ki ga je srečanje naslovilo preko potrebe po gradnji prostora boja in solidarnosti mimo, proti in onkraj struktur evropske oblasti. Srečanje NI ŠE GOTOVO! je bilo v celoti samofinancirano in na vseh nivojih samoorganizirano, pri njegovi izvedbi pa je sodelovalo kar nekaj lokalnih iniciativ, ki so investirale svoje resurse in s tem omogočile izjemno lepo in produktivno srečanje. Na mestu je bila torej sklepna ugotovitev, da niti slučajno ni še gotovo!
Teden kasneje je tudi neko drugo srečanje, tokrat v Novem Sadu, potrdilo, da se na Balkanu v zadnjem času dogaja precej zanimivih stvari. Srečanja avtonomnih prostorov se je udeležilo skoraj 100 ljudi iz celotne regije. V štirih dneh so se zvrstile številne diskusije, v gostiteljskem socialnem centru se je zgradilo igrišče za otroke, predstavljeni so bili boji od blizu in daleč. Posebej močna je bila zasedba iz Romunije, kjer je boj proti rudniku zlata sprožil zanimivo dinamiko formiranja novih iniciativ, tudi anarhističnih. Posebej je veselilo destvo, da je skvotiranje tudi v Srbiji, ki je znala v preteklosti na tem področju delovati precej depresivno, postalo realno obstoječa praksa, saj imata trenutno tako Novi Sad kot Beograd svoja skvotirana avtonomna prostora, v katerih se razvijajo številne obetavne iniciative, med njimi anarhistični infošopi in romski vrtec.
Glede na to, da je šlo za srečanje avtonomnih prostorov, je bilo precej pozornosti pričakovano usmerjeno v vprašanje legalizacije, odnosov z oblastmi in podobno. Debato je pomembno osvetljevalo dejstvo, da je bilo veliko ali celo večino prisotnih prostorov brez legalnih okvirjev za svoje delovanje, a so vendarle uspeli v svojih mestih zgraditi podporo in legitimnost. Celotno novosadsko srečanje je potekalo v blagem optimističnem duhu in je bilo izraz tega, da je delovanje onkraj komande kapitala in države ne samo možno, temveč trenutno v vzponu vsepovsod po Balkanu.
Za več podrobnejših informacij o aprilskem brbotanju pa se obrnite na svoje lokalne radikalne popotnike, uporabnike avtonomnih prostorov in zaveznike v boju zoper podreditev vseh vidikov družbe rušilni moči kapitala. Veste, kje nas najdete!
---
POGOVOR: ABC BELARUS
V tokratnem osrednjem delu Črne luknje gostimo marčevski prispevek radijskega kolektiva A-Radio Berlin, ki ustvarja radijske prispevke z libertarno vsebino. Kolektiv je sicer del Anarhistične federacije Berlin, ki se v okviru Federacije nemško govorečih anarhistk in anarhistov na transnacionalnem nivoju povezuje preko Internacionale anarhističnih federacij.
Poslušali bomo intervju s članom Anarchist Black Cross Belarus, ki se je te dni v okviru evropske info ture mudil tudi pri nas. V prispevku bomo izvedeli več o politični situaciji v Belorusiji, političnih zapornikih ter sami turi, s pomočjo katere se zbirajo sredstva za aktivno podporo zapornikom. Pa prisluhnimo!
---
RECENZIJA: STEPSKI PIRAT
Znana zagrebška anarhistična založba DAF je pred kratkim objavila hrvaški prevod romansirane biografije ukrajinskega anarhističnega revolucionarja Nestorja Ivanoviča Mahna. Gre za knjigo „Stepski pirat“ mladega poljskega pisatelja Stanisława Łubieńskega, ki bo hrvaško izdajo v petek, 2. maja, v zagrebški knjižnici Bogdana Ogrizovića predstavil tudi osebno. O knjigi bosta govorila tudi profesor z zagrebške filozofske fakultete in aktivist Hrvoje Jurić ter prevajalec Adrian Cvitanović.
Łubieński je skozi življenje Mahna predstavil eno izmed najrazburljivejših obdobjih ukrajinske zgodovine, tisto med letoma 1917 in 1921. Mahno je leta 1917 prišel iz ruskega zapora in je v svoji rojstni vasi Guljaj Polju v jugovzhodni Ukrajini začel deliti zemljo kmetom in ustvarjati anarhistično enklavo in v vasi sredi stepe uresničil neodvisno delavsko-kmečko republiko. Njegovi privrženci so ga poimenovali Batko, očka. Peli so, da se ne bodo bojevali ne za Lenina ne za Trockega, temveč zgolj za Batka guljajpoljskega. V boju za neodvisnost ozemlja se je spopadel z boljševiki, s katerimi je sicer sodeloval v boju proti ostankom ruske carske vojske.
Mahno je ena tistih zgodovinskih osebnosti, ki je v lastni želji za svobodno družbo brez velikih misli in politike spodbudil ter vodil revolucionarno gibanje. Z anarhistično teorijo se je spoznal v zaporu, tudi osebno pa se je srečal s Kropotkinom. A teorija ga ni preveč zanimala, temveč anarhizem v praksi.
Łubieński Mahna in z njim povezane zgodovinske dogodke opisuje dokumentaristično, pogosto hladno in faktografsko, ne da bi kazal emocij do Mahna in njegovega početja. Mahno je bil surov, včasih tudi krut, ljudje so se ga bali, a hkrati tudi spoštovali. Avtor je v svojem nepristranskem pristopu kraje, v katerih se je Mahno nekoč bojeval, obiskal in se tudi sam prepričal, da mahnovščine tam ne omenjajo preveč.
Glede na odlično poznavanje ukrajinske zgodovine, smo Łubieńskega vprašali, ali današnje stanje v Ukrajini sploh lahko primerjamo s časi, ko se je bojeval Mahno. Łubieński odgovarja, da gre tako takrat kot danes za boj proti oblastem, a se je Mahno bojeval proti celotnem sistemu. Verjel je tudi, da se je bojeval za svobodo ljudstva. Želel je totalno spremembo. V Ukrajini pa se danes, po mnenju avtorja, ne bojujejo, da bi spremenili sistem. Po odhodu enega predsednika bodo izvolili drugega.
Zanimalo nas je še, zakaj danes v Ukrajini ni močnega anarhističnega gibanja, ki bi se lahko uprlo vladi in ultranacionalistični opoziciji. Łubieński odgovarja: „Boj za nadomeščanje enega predsednika z drugim ni anarhistični boj. Poleg tega se Ukrajina bojuje za več neodvisnosti kot država. Biti levičar za mlade več ne pomeni biti v trendu. Mladi postajajo nacionalisti. To se dogaja v celotni postkomunistični Evropi.“ Avtor še dodaja, da sicer verjame besedam velikega poljskega voditelja, maršala Pilsudskega, ki je nekoč dejal, da kdor v mladosti ni bil socialist, bo v starosti prasec.
---
POGOVOR: SILA ZASAVJE
Dodaj komentar
Komentiraj