V današnjih novicah:

- Slovenija med državami z največjimi rezi v javnem šolstvu

- protesti študentov in učiteljev po svetu se nadaljujejo

- zapleti pri vpisu na podiplomski študij novinarstva na FDV

- odvzemi koncesij

- domnevno sporno delovanje dekana mariborske Filozofske fakultete Marka Jesenška

Slovenija se nemalokrat znajde na repu kakšne lestvice, ki prikazuje uspešnost, oziroma pri vrhu, ko se prikazuje neuspeh. Nič drugače ni bilo letos, ko je Evropska komisija predstavila poročilo z naslovom Plače in dodatki učiteljev in ravnateljev v Evropi 2012/2013. Slovenija se je poleg Grčije in Portugalske znašla na vrhu seznama držav, kjer so bili rezi v javnem šolstvu največji. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije še naprej poudarja, da je trenutna strategija, ki prisega na varčevanje v izobraževanju, povsem napačna. Področje izobraževanja je preprosto prepomembno, da bi se z nenehnimi rezi rušilo kakovost samega izobraževalnega sistema ter onemogočalo napredek v strokovnosti in kvaliteti učiteljev.

Protesti študentov in učiteljev po svetu se nadaljujejo. Grški študentje in akademski delavci se še vedno borijo za ohranitev šolskega sistema. V Braziliji so se sprva mirne demonstracije v podporo učiteljev sprevrgle v nasilne. Tako v Riu de Janeiru kot tudi v Sao Paulu so se med mirne protestnike pomešali nasilneži in z ognjem napadli banke ter druge državne stavbe. Policija pa je, seveda, reagirala s solzivcem. Naj spomnimo, brazilski učitelji zahtevajo povišanje plač, hkrati pa tudi temeljito prenovo izobraževalnega sistema. Mirnejši protesti se nadaljujejo v Evropi. V Sussexu v Veliki Britaniji se nadaljujejo demonstracije, izvirajoče iz skupine Occupy Sussex, kjer študentje opozarjajo na outsourcing na Univerzi Sussex in privatizacijo posameznih služb na univerzi. Prav tako so protesti ponovno vzniknili v več irskih mestih, kjer se Sindikat irskih študentov bori proti rezom na tretji stopnji izobrazbe.

Z drugačnim problemom se soočajo študentje na Kaposvar univerzi na Madžarskem, kjer so vodilni s 1. oktobrom vsilili nov konservativni kodeks oblačenja. Na predavanja in izpite študentke v novem šolskem letu ne smejo več priti v mini krilih, študentje pa ne smejo izstopati v živahnih barvah oblačil. V protest prepovedi dolgih nohtov, globokih dekoltejev, pretirane naličenosti in neprimernih modnih dodatkov se je skupinica študentov na predavanju pojavila tudi brez tistih oblačil, ki so še vedno dovoljena – skratka, goli.

Na domačih univerzah pa se soočamo z domnevnimi sistemskimi napakami. Zaradi teh naj bi se z izgubo koncesij za študijske programe soočali na treh visokošolskih zavodih ­– v Novi Gorici, Ljubljani in Celju. Upravno sodišče je namreč podalo sedaj že pravnomočno sodbo, da je bila koncesija, podeljena Univerzi v Novi Gorici za drugostopenjski program Okolje, nezakonita. Koncesijo je namreč podelila Janševa vlada v odhajanju, ki pa naj ne bi opravljala drugih dejavnosti kot le nujne posle. Podeljevanje koncesij zasebnim zavodom pač ne sodi med nujne posle. Tako izguba koncesije grozi tudi Fakulteti za medije v Ljubljani in Visoki gospodarski šoli v Celju, saj sta prav tako dobili koncesijo s strani superministra v odhajanju Žige Turka. Vodilni na vseh treh zavodih pa so že potrdili, da se bodo programi kljub temu izvajali tudi v prihodnje in bodo plačljivi.

Na ljubljanski Fakulteti za družbene vede se je zataknilo pri vpisu na drugo stopnjo študija novinarstva. Šele na prvi dan novega študijskega leta je Univerza v Ljubljani dala zeleno luč FDV-ju za izvajanje omenjenega programa. Problem seveda zopet tiči v denarju. Tega fakulteta za izvajanje petega letnika študija nima, saj kljub temu da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Univerzi v Ljubljani obljubilo denar za izvajanje programa, Univerza tega denarja še ni prejela. Naposled je bil sklenjen kompromis, da bodo študentje opravili del študijskih obveznosti doma, posledično se je profesorjem zmanjšalo število kontaktnih ur in mesečno plačilo. Ker nam na fakulteti niso priskrbeli primernega sogovornika, ki bi nam pojasnil zaplete, bomo do naslednjega tedna prišli zadevi do dna in o tem poročali.

S štajerske univerze pa prihaja novica, da so bili pridobljeni novi dokazi o spornih početjih dekana Filozofske fakultete v Mariboru Marka Jesenška. Že maja je namreč akademski zbor rektorju Univerze v Mariboru Danijelu Rebolju predlagal razrešitev dekana Jesenška zaradi neizvedbe sanacije fakultete, netransparentnosti finančnega poslovanja, neustreznega vodenja senata, nedopustnega vpletanja v habilitacijske postopke profesorjev ter neustrezne kadrovske politike v strokovnih službah in na oddelkih. Čeprav je rektor Rebolj konec septembra sporočil ugotovitev komisije, da domnevnih kršitev ni mogoče dokazati in je tako zavrnil predlog akademskega zbora, pa je zaradi novih informacij zopet sklical zbor. Ta pa je bil zaradi nesklepčnosti razpuščen in rektor Rebolj je tako razpravo preložil na naslednji teden.

Še nekaj kratkih novičk s področja izobraževanja in znanosti. Ta teden bodo med drugim zaznamovale podelitve Nobelovih nagrad. Do tega trenutka so bile podeljene nagrade za medicino, fiziko, kemijo in literaturo, v prihajajočih dneh pa pričakujemo Nobelove nagrajence za mir in na področju ekonomije.

V Oxfordu se je porodila ideja o ponovnem povišanju šolnin. Z zdajšnjih 9.000 funtov na 16.000 funtov. Toliko bi morala po mnenju prorektorja Univerze v Oxfordu Andrewa Hamiltona znašati šolnina za ohranitev kvalitete študija, ki jo mora tako elitna univerza venomer zagotavljati.

V petih kenijskih begunskih taboriščih, kamor se je zateklo skupno pol milijona somalijskih beguncev državne vojne v Somaliji, so sprožili pilotski program terciarnega izobraževanja. Zaenkrat bodo 400 študentom omogočili študij na področju izobraževanja, poslovnih ved, naravoslovnih znanosti, razvoja in zdravja.

Obvestilnik

Študentsko društvo Iskra vas v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije vabi na serijo predavanj na temo kapitala. Prvo predavanje z naslovom Kaj je kapitalizem in zakaj je problematičen? Bo potekalo 16. oktobra ob 17. uri na Fakulteti za matematiko in fiziko. Predava doktor sociologije Primož Krašovec. Celoten seznam predavanj pa najdete na spletnih straneh Študentskega društva Iskra.

Tudi letos je izšel razpis za štipendije Ženske v znanosti. Raziskovalke zadnjega leta doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike ali medicine se lahko prijavite do vključno 4. novembra. Tri izbrane kandidatke bodo prejele štipendije v višini 5.000 evrov.

Novice tedna je zbrala Sandra.