Začenjamo na domačih tleh. Informacijska pooblaščenka je zaključila inšpekcijski nadzor Komisije za preprečevanje korupcije. Ugotovila je, da objavljanje podatkov o prejemnikih avtorskih honorarjev v spletni akciji Supervizor ni nezakonito, saj gre za informacije javnega značaja. Ugotovljene pa so bile nekatere nepravilnosti pri pridobivanju transakcijskih računov prejemnikov. KPK namreč podatke pridobiva od Uprave RS za javna plačila že od leta 2011, bili so jim posredovani tudi podatki o transakcijah za nazaj – vse od 1. januarja 2003 dalje. Prva zakonska podlaga, ki upravičuje pridobivanje osebnih podatkov prejemnikov, pa je šele sistemska preiskava, ki jo je KPK začela 4. marca 2015. Nezakonito pridobljeni osebni podatki pa ne morejo biti zakonito objavljeni, so prepričani na Univerzi v Ljubljani. Od informacijske pooblaščenke zato pričakujejo predvsem uvedbo ustreznih prekrškovnih postopkov in odločbo o ukrepih zaledne zbirke, ki si jo je s prisvajanjem osebnih podatkov ustvarila KPK. Kot pojasnjuje odvetnica Nataša Pirc Musar:

Izjava

Včeraj, 2. junija, so koprski kriminalisti na tožilstvo vložili ovadbo zoper rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča. Sumijo ga zlorabe položaja in oškodovanja javnih sredstev pri sklepanju pogodbe s Cugmasom. Marušič naj bi še kot dekan Fakultete za matematiko brez pooblastila tedanjega rektorja, pa tudi mimo statusa in Zakona o javnem naročanju, sklenil pogodbo o pravnem svetovanju. Ker naj bi bila pogodba nezakonita, je vse, kar je doslej z univerzo zaslužil Cugmas, domnevna škoda na račun javnega denarja. Vsota se približuje 300 tisoč evrom, Marušič pa je vse očitke zanikal.

Funkcijo prorektorice na Univerzi v Oxfordu bo z januarjem prihodnje leto prevzela strokovnjakinja za terorizem Louise Richardson, kar je prvič od uradne ustanovitve leta 1230, da bo univerza na vodilni položaj imenovala žensko. Gre za najvišji položaj na univerzi, saj je rektorski naziv v veliki meri ceremonialen. Richardsonova je v preteklosti predavala na Harvardu, trenutno pa je prorektorica na Univerzi St. Andrews na Škotskem. Pred začetkom sedemletnega mandata jo mora potrditi še 5000-članska kongregacija univerze, v pristojnosti katere je nadzor nad večjimi spremembami na področju usmeritev in zaposlenih.

V Pakistanu so oblasti aretirale odgovorne v podjetju Axact, ki je služilo kot krinka enemu največjih globalnih imperijev ponarejanja in prodajanja lažnih diplom. Posel naj bi obsegal proizvodnjo sto tisoče certifikatov neobstoječih institucij in ustanovitev številnih fiktivnih teles za akreditacije. Odgovorni so obdolženi izdajanja ponarejenih diplom in certifikatov, akreditacij na stotine fiktivnih univerz, kolidžev in šol v različnih državah, predvsem v ZDA in na Bližnjem vzhodu. Po poročanju New York Timesa pod okriljem podjetja deluje okrog 370 spletnih strani, ki prodajajo diplome izmišljenih univerz.

V preteklem tednu so študentje in visokošolski delavci univerz na Finskem protestno izrazili nestrinjanje z odločitvijo novoizvoljene vlade, ki namerava zmanjšati štipendije za študente iz neevropskih držav. Tamkajšnja študentska organizacija je vladi sporočila, da deluje nekonsistentno, saj si po eni strani želi skrajšati čas študija in hkrati sproducirati čim bolj učinkovite in vztrajne zaposlene. Organizatorko protesta smo povprašali, kako študentje gledajo na vse bolj prisotno komercializacijo šolstva:

Izjava

Na področju visokega šolstva nameravajo na Finskem privarčevati okrog 150 milijonov evrov. Poleg odkritega zavračanja tujih študentov, ki so povečini potomci migrantskih delavcev, predvidevajo tudi zmanjšanje vpisnih mest na magistrsko stopnjo in nižanje subvencij za bivanje. Številni študenti bodo tako ostali pred zaprtimi vrati univerze, od koder se bodo lahko le sprehodili do trga po delo.

V Romuniji se srednješolci navdušujejo nad igro, ki te nauči podjetniških trikov upravljanja s financami. Komaj polnoletna Mara Steiu je s pomočjo startupa razvila mobilno aplikacijo teenpreneur, s katero želi spremeniti tudi učne načrte v srednjih šolah. Prepričana je, da se je njenim vrstnikom lažje učiti s pomočjo zabavnih tehnologij kot pa z branjem knjig in učbenikov. Svoj izdelek je že ponudila predvsem zasebnim šolam širom države, ki so se nanj odzvale izjemno naklonjeno. Pripravljeni so celo uvesti dodaten predmet iz poslovnega izobraževanja. Ambiciozna najstnica si s tem pravzaprav želi spremeniti dojemanje denarja, saj pravi, da še vedno veliko ljudi verjame, da se v njem skriva hudič.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Naslednji teden v sredo, 10. junija, bo ob 11. uri organiziran protestni shod, s katerim bodo študentje od Ministrstva za delo zahtevali, da zagotovi denar za finančno pomoč študentom in študentkam, ki se v naslednjem študijskem letu odpravljajo na Erasmus+ izmenjavo. Ministrstvo je namreč sporočilo, da namerava ukiniti dodatek k štipendijam, ki znaša 150 evrov za vsak mesec bivanja v tujini. Organizatorji shoda, Študentsko društvo Iskra, sindikat Mladi plus in skupina Erasmus študentov International Student Gathering, pozivajo k čim večji udeležbi.

Ob zakonskem predlogu o redefiniciji minimalne plače s strani sindikatov se obeta programska konferenca na temo minimalnih plač v dobi varčevanja in političnih strategij sindikalizma. Potekala bo v četrtek, 4. junija, ob 17.30, v prostorih Zveze sindikatov.

Danes se na Univerzi na Primorskem začenja poletna šola na temo vzgoje kritičnega državljanstva, kjer se bodo posvetili analizi družbenih praks, predvsem v sferi političnega odločanja. Predavanja in okrogle mize bodo potekale do petka, v prostorih Pedagoške fakultete.

Jutri, 4. junija, se v NUK-u pričenja enomesečni festival »Poleti«. Dogajanje bo zaobjelo različne stile umetnosti, od instrumentalnih koncertov in zvočnih preigravanj do gledaliških predstav.

Skladno z zakoni sta novice spisali Kaja in Erika.