Fap je beseda, ki se je prvič pojavila leta 1999 v spletnem stripu Sexy Losers, kjer je, podobno kot pow, smack in bam označujejo glasen udarec po nosu nepridiprava, označevala tiho zadevanje ob telo med masturbiranjem. Fap fap fap fap. Fapping je postal ustaljen izraz v internetnem slengu, mi pa bomo danes povedali nekaj več o proti-masturbatorskem spletnem gibanju, imenovanem NoFap.

Vse skupaj se je začelo leta 2011 s študijo, ki je ugotavljala, da po sedmih dneh brez masturbiranja ali ejakulacije nivo testosterona v moškem telesu naraste za približno 45%. Povezava do članka je bila med drugim objavljena na Redditu, kjer so se naključni komentatorji dogovorili za Seinfeldovski izziv enotedenske fapstinence. Debatirali so o potencialnih motivacijskih učinkih tovrstnega ravnanja in sčasoma pod imenom NoFap ustanovili najprej nov razdelek na Redditu in nato še uradno spletno stran nofap.org.

Danes je sledilcev gibanja čez sto tisoč. Sami sebe imenujejo fapstronauts (oz. v redkih primerih ženskih članic: femstronauts) in njihovo prepričanje je, da lahko odrekanje pornografiji in samozadovoljevanju drastično spremeni življenje posameznika. Moralne vrednote in religiozna prepričanja pri vsem skupaj nimajo prav dosti iskati, saj se večina odpove digitalnim užitkom iz čisto pragmatičnih vzgibov. Velik del skupnosti predstavljajo najstniki in posamezniki v zgodnjih dvajsetih, ki se čutijo odvisne od pornografije in imajo obenem težave z vzdrževanjem socialnih stikov ter približevanjem nasprotnemu spolu. Na drugi strani so manj ekstremni večinoma starejši udeleženci, ki eksperimentirajo neobremenjeno in predvsem iz radovednosti.

Primarni način odpovedi masturbiranju je takoimenovani 90-day challenge, v okviru katerega se udeleženec zaveže, da se tri mesece ne bo dotikal svojih intimnih predelov. V zameno dobi, tako vsaj obljubljajo prerojeni fapstronavti, supermoči. Njegovo življenje postane bogato in plodovito, pojavi se interes za doseganje uspehov tako v postelji kot izven nje, ženske pa postanejo opazno bolj zainteresirane zanj. O poteku omenjenega izziva in življenjskih spremembah udeleženci poročajo na skupnem forumu in si v težkih trenutkih, ko so skušnjave prehude, nudijo podporo in pomoč.

Težko je potegniti jasno in objektivno črto pod celotno zadevo. Na eni strani je hiperseksualizacija vizualnih podob v današnji družbi vsekakor problem. Znanstvene študije potrjujejo možnost razvoja odvisnega vedenja zaradi enostavno dosegljive ekstremne pornografije in možnosti instantne zadovoljitve. Najbolj ogroženi so seveda otroci in mladostniki. Nivoji hormonov v naših telesih imajo prav tako neizpodbiten vpliv na naše širše obnašanje in počutje. Po drugi strani pa je zelo vprašljiva čudežna rešitev, ki jo NoFap zagovarja in zaradi entuzijazma udeležencev občasno smrdi po meta-znanosti v rangu homeopatije in bioresonance. Kompulzivna uporaba pornografije zna biti samo eden od problemov ljudi z vedenjskimi težavami. Ob izdatni količini avtosugestije in podpori spletne skupnosti lahko morda razrešijo več njih, kar je vsekakor zelo pozitivno, ni pa še absoluten dokaz za resnično moč ne-masturbiranja. Prav tako splošen vtis kvarijo posamezniki, ki se v projekt podajajo s ciljem izvajanja osvajalskih eskapad in privzemanja testosteronsko stereotipnih agresivnih vedenjskih vzorcev.

NoFap najbrž najbolje opiše ameriška fraza – your mileage may vary. V Dlakavi dlani vam lahko z vso iskrenostjo svetujemo zgolj to, da si fascinantno skupnost in spletišče ogledate.