Več kot 500 let vladavine Osmanskega cesarstva. Po osamosvojitvi leta ‘91 posmehljivo imenovana Zahodna Bolgarija, Severna Grčija in Južna Srbija. Leta 2001 zaradi interesov albanskih separatistov skoraj vpletena v državljansko vojno. Visoka stopnja nezaposlenosti in revščine. Da, Makedonija je bila že od nekdaj deležna političnih pritiskov. Kot smo na valovih medija, ki ga ravnokar poslušate, v preteklih dneh že poročali o Makedoniji, danes vlada politična kriza. Že od prejšnega tedna dalje vihrajo protestni shodi proti vladi Nikole Gruevskega. Na eni strani je obtožen prikritja policijskega uboja mladeniča Martina Neškovskega leta 2011. Na drugi strani je s stranjo opozicije obtožen vseslošnega koruptivnega delovanja. Gruevski je ta teden sicer odstranil dva ministra, odstopil je tudi šef makedonske obveščevalne službe.

V državi, ki se po besedah političnih analitikov nahaja na “ognju med Zahodom in Rusijo”, ljudstvo zahteva padec vlade. Če si dovolimo malce poetičnosti; prvi verz makedonske himne pravi “Danes se nad Makedonijo rojeva novo sonce svobode.” V današnji oddaji Kaj pa univerza? bo to sonce služilo kot analogija z novonastalimi gibanji mladih Makedonk in Makedoncev.

Gibanje Studentski Plenum je konec lanskega leta nastalo v Skopju in se kmalu razširilo na vsa univerzitetna mesta v državi. Glavna zahteva študentov in profesorjev, vključenih v Studentski Plenum, je bila, naj vlada umakne takrat novonastali zakon o visokem šolstvu. Ta zakon je predvideval zunanje preverjanje znanja za študente na vsake dve leti, s čimer bi država močno posegla v avtonomijo univerze.

Protestniki, vključeni v Studentski Plenum, so tako na začetku letošnjega leta okupirali več fakultet širom države. Njihove zahteve so bile usmerjene tudi proti finančnemu stanju univerz, neurejenemu napredovanju profesorjev in slabi implementaciji bolonjske reforme. Kljub temu da so bili profesorji, študentje in celo njihovi starši ves čas zasedbe s strani vlade ustrahovani, so aktivisti konec februarja z dobro organiziranostjo in vztrajnostjo dosegli svoj glavni cilj. Z ministrstvom za izobraževanje so se dogovorili, da bodo v sodelovanju napisali nov zakon o visokem šolstvu. Makedonski študentje so bili tako eni izmed redkih protestirajočih duš v svetu, ki so si svojo pravico uspeli izboriti.

Navdihnjeni s strani starejših kolegov, so januarja letos svoj plenum ustanovili tudi srednješolci. V večjih mestih v državi, kot sta Bitola in Prilep, so se tako pojavili Srednješolski Plenumi. Osrednje zahteve le-teh se glasijo: V osnovnih in srednjih šolah zavračamo vsakoletna eksterna preverjanja znanja, ki negativno vplivajo na razvoj izobraževanja. Nasprotujemo sistemu neobjektivnega ocenjevanja in vsesplošnim slabim reformam, k pestijo šolski sistem. Pridružili so se jim tudi  starši, združeni v Starševski Plenum. Pod taktirko Srednješolskega Plenuma je bilo organiziranih več protestov, od aprila dalje pa dijaki bojkotirajo tudi pouk. V Skopju najvztrajnejši kampirajo pred ministrstvom za izobraževanje, ki pa srednješolce ignorira.

V dneh ko je Makedonija v izraziti politični neuravnovešenosti, nas je zanimalo, kaj se dogaja z gibanjem, ki je primer dobrega političnega delovanja direktne demokracije. V Skopje smo poklicali aktivistko Studentskega Plenuma, Marijo. Sprva nam je povedala, da so se študentje prejšni teden pridružili protivladnim demonstracijam, na katerih je bilo v torek aretiranih osem pripadnikov gibanja.

Izjava

Razlog aretacije je udeležba na demonstracijah, ali po Marijinih besedah:

Izjava

Študentom v priporu grozi zaporna kazen, ki naj bi trajala od treh mesecev do treh let. Odvzem svobode, ki jo je policija izvedla nad študenti, in grožnje o aretaciji za tiste, ki so še na prostosti, je pripadnike gibanja pripeljalo do prekinitve dogovarjanj z ministrstvom pri pripravi novega zakona o visokem šolstvu. Na Studentskem Plenumu vlade ne smatrajo več kot legitimne. Pravijo tudi, da prenova zakona o visokem šolstvu trenutno ni več prioriteta.

Izjava

Komentirala je tudi aktualno etnično vprašanje v Makedoniji:

Izjava

Glavna zahteva študentov se na novo glasi:

Izjava

Makedonska policija je minuli teden začela uveljavljati nov trend. Na miroljubnih protivladnih demonstracijah, ki vsak dan ob šestih popoldne potekajo na ulicah Skopja, so aretirali več naključnih udeležencev. V sredo so tako v pripor odvedli trenutno ne še točno znano število aktivistov, med njimi je bilo pet študentov, ki pa niso del Studentskega Plenuma. Z izjemo dveh makedonskih medijev o novem trendu zapiranja makedonski novinarji niso poročali. Kar niti ne preseneča, saj makedonski državljani domačim medijem že dalj časa očitajo koruptivnost. Tudi ko smo v Sloveniji v zadnjih tednih prejemali novice iz Makedonije, se nihče ni obregnil ob dejstvo, da oblasti v tamkajšnji državi brez zakonske podlage pošiljajo ljudi v zapor.

Kljub vsem pritiskom, ki so jih aktivisti Studentskega Plenuma deležni že od začetka, njihovo delovanje eksponentno raste. Z dobrim organiziranjem in jasno zastavljenimi cilji so svoje delovanje s področja visokošolskega izobraževanja razširili na vsedržavno raven. Podobnega študentskega zanosa v današnjih časih v Sloveniji nismo vajeni. Z izjemo posameznikov si sodobnega slovenskega študenta težko predstavljamo vključenega v širši družbeni aktivizem. Še težje si v vlogi relevantnega nasprotovalca zakonom v visokem šolstvu predstavljamo domačo krovno študentsko organizacijo.

V nedeljo, 17. maja, bo v Skopju potekal velik protivladni protest. Vsi, ki bi želeli izraziti empatijo z makedonskimi državljani in se skopskega protesta ne morete udeležiti, ste to soboto vabljeni na Kongresni trg. Tam ob enih popoldne makedonski študentje, ki živijo v Sloveniji, organizirajo javen shod. Namen shoda je opozoriti na trenutno politično situacijo Makedonije in obenem ljudstvo o tem informirati, saj, kot sami pravijo, v Makedoniji vlada medijski molk.

Odpoved: Емисијата е спремила Сташа /Emisijata e spremila Staša/.