Zagon modrega povezovanja študentskih funkcionarjev
Ta torek je potekala predzadnja faza letošnjega izbora študentskih predstavnikov v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani - novoizvoljeni poslanci so se namreč zbrali na konstitutivni seji zbora. Na njej so se zbrali skoraj vsi novoizvoljeni poslanci, ki bodo, vsaj deklarativno, v prihodnjih dveh letih odločali o razdelitvi študentskih proračunskih sredstev, financiranju različnih dejavnosti, morebitnih privatizacijah in likvidacijah zavodov ter stalnih dejavnosti in še marsičem.
Na seji so poslanci tudi že prvič glasovali in izvolili novega predsednika Študentskega zbora, Tilna Gorenška, sicer predsednika skupine Modro za študente, ki bo nasledil dosedanjega predsednika Borisa Cesarja. Preden nadaljujemo z opisom dogajanja na seji, poglejmo, kaj se je dogajalo med letošnjimi študentskimi volitvami.
Absolutna zmagovalka letošnjih volitev je Modro za študente, ki je po ocenah zbrala 15 poslanskih mest. Najverjetneje bo prav omenjena lista v bližnji prihodnosti sestavila predsedstvo ŠOU. Modri so sicer tokratno volilno kampanjo izvedli zelo temeljito. Poleg uveljavljenih praks agitacije študentskega volilnega telesa, torej organizacije majhnih spoznavnih žurk in podpisovanja obskurnih peticij, so se tokrat med drugim lotili tudi organiziranja pravih pravcatih masovnih žurov z bolj poznanimi izvajalci.
Med njihovimi bolj odmevnimi političnimi aktivnostmi se je znašla tudi akcija zbiranja podpisov za odstop rektorja Univerze v Ljubljani. Pri svoji »all in« politični igri so Modri seveda s pridom izkoristili svojo hegemonijo znotraj nekaterih študentskih svetov in študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Modri so si odlično zorganizirano kampanjo uspeli tudi finančno pokriti z različnimi bolj ali manj sumljivimi viri prihodkov.
Modrim po številu sedežev v zboru sledijo Povezani, v preteklih dveh letih najbolj kontroverzna izmed vseh poslanskih skupin. Pravzaprav je poslance iz skupine Povezani zelo težko dejansko povezati skupaj, saj na volitvah na različnih fakultetah nastopajo pod popolnoma različnimi imeni ter vizualnimi podobami. Navkljub njihovi pretkani igri političnih skrivalnic smo uspeli našteti 11 sedežev skupine Povezani.
Povezani so sicer na prejšnjih študentskih volitvah prišli v hud spor s skupino Modro za študente, predvsem zaradi fizičnega uničevanja predvolilnih stojnic. No, spor je bil hitro pozabljen in skupini sta dve leti sodelovali v predsedstvu v precejšnji slogi in sožitju. Pred letošnjim bojem za oblast sta si skupini s tihim dogovorom po gentlemanovsko razdelili interesna območja različnih fakultet in se tako izognili morebitnim nepotrebnim konfliktom.
Vendar tihega sporazuma med Modrimi in Povezanimi ne gre razumeti kot umiritev nekdaj vročekrvnih študentskih funkcionarjev. Star vzorec se je ponovil tudi med letošnjim političnim bojem. Po neuradnih informacijah so nekateri kandidati političnih satelitov skupine Povezani denimo fizično in verbalno grozili svojim političnim nasprotnikom in s tem celo dosegli njihov umik kandidature med samo politično kampanjo. Povezani so znova dokazali svojo politično pragmatičnost in bodo najverjetneje znova del koalicije. Velja omeniti, da je bila med tokratno volilno kampanjo agenda Povezanih zelo skrivnostna. Tekom svoje kampanje so študentom namreč namenili zgolj nekaj, ne preveč povezanih, političnih misli.
V študentski zbor so se uspele pririniti še druge, manj opazne skupine, kot so Zagon, Panda, Artvangarda, Lilasti FKKT, Lista SŠ FGG in tako dalje. Vsem omenjenim političnim grupacijam je skupno to, da delujejo po principu lokalne prepoznavnosti in zato večkrat prevzemajo kar prepoznavna imena in programske vsebine različnih fakultetnih društev ali organizacij. Nepovezani poslanci se nato bodisi pridružijo večjim grupacijam v Študentskem zboru ali pa se skorajda pregovorno pridružijo v prejšnjem mandatu ustanovljeni listi Zagon. Dosedanji modus operandi tako imenovanih nepovezanih poslancev Zagona je bil povečini pilatovsko umivanje rok in tiho ždenje v opoziciji. Ob tokratnem dobrem rezultatu, pa se napoveduje koketiranje Zagona s skupno koalicijo z Modrimi in Povezanimi, ki ima že zagotovljeno dvotretjinsko večino.
Zagotovo so najbolj razočarani v skupini Iskra. Na študentskih volitvah so osvojili zgolj 3 sedeže v Študentskem zboru, kar pomeni, da so v primerjavi s prejšnjim mandatom izgubili tri poslanska mesta. S tem so izgubili ne le vpliv na funkcijo tožilca, pač pa tudi status poslanske skupine znotraj Študentskega zbora. Iskra tako najverjetneje v prihodnjih dveh letih ne bo igrala ključne vloge znotraj ŠOU. Spomnimo: v preteklem mandatu je bil prav Iskrin tožilec ključna izjema znotraj nadzornih struktur ŠOU, ki je poskrbela za osveščanje študentov in ne nazadnje tudi slovenske javnosti o nečednostih predsedstva ŠOU. Resnici na ljubo bi bilo tudi ob morebitnem boljšem rezultatu Iskri oteženo oziroma onemogočeno vplivati na izbor tožilca.
V luči razkritij spornega potovanja v Kanado je ŠOU sprejel sklep, da mora glavnega tožilca izbrati posebni mentor tožilcev, ki prihaja iz profesorskih vrst Pravne fakultete. V pravilniku o tožilstvu, ki ga je ŠOU sprejel, denimo ni omenjeno niti, prek kakšnega mehanizma se omenjenega mentorja izbira, niti ni jasno razvidno, kdo trenutno zaseda to funkcijo. Bodoče predsedstvo je lahko, zahvaljujoč tej odločitvi, popolnoma brezskrbno.
Glavne razloge za slab volilni rezultat Iskre gre iskati predvsem v zgrešenosti njihove predvolilne kampanje, ki ni bila najbolje prilagojena nagovarjanju volilnega telesa. Skupina se je namreč odločila, da bo volivcem ponudila jasno začrtana stališča in agendo. Obenem je bila to edina skupina, ki v predvolilnem obdobju ni organizirala brucovanj in raznoraznih peticij.
Navkljub pogostemu pojavljanju v javnosti in medijih v preteklem mandatu so Iskro med oktobrsko predvolilno veselico popolnoma zasenčile ostale študentske skupine. Te so na nekaterih fakultetah nekdaj glasno Iskrino kritiko ŠOU uspele utišati ob pomoči pravilnika o predvolilni kampanji, na drugih pa ob pomoči organizacij poceni masovnih žurov. Rezultat je bil za Iskro katastrofalen, a glede na način poteka predvolilne kampanje po svoje pričakovan: na študentskih volitvah so tokrat iz pasivnosti uspeli prebuditi le delček študentske populacije. Pri tem pa velja omeniti, da so v Iskri vendarle uspeli ob lanskoletnem referendumu o strukturnih spremembah ŠOU pridobiti precejšnje število volivcev.
Letošnje volitve so tako drastično spremenile razmerja moči v zboru in posledično študentskem predsedstvu. Študentska populacija naj bi predstavljala najbolj kritičen del naše družbe. Prav iz tega zornega kota so letošnje volitve zanimive predvsem zaradi dejstva, da so najkrajšo potegnili prav najbolj zagreti kritiki ene najbolj skorumpiranih organizacij v Sloveniji. Morda pa nam letošnjo volilno tekmo, njene rezultate ter z vsem tem povezane politične fenomene najbolje opišejo sledeče misli preminulega ameriškega komika Georgea Carlina:
Izjava je dostopna v prispevku
Konstitutivna seja ŠOU je potekala v znamenju veselja starih vodstvenih struktur. Med opazno bolj veselimi so bili poslanci iz vrst Modro za študente. Zadovoljstva nad novo razdelitvijo politične moči pa ni skrival niti trenutni direktor ŠOU Andrej Klasinc. Prav direktor ŠOU je otvoril konstitutivno sejo z nagovorom bodočim predstavnikom študentov o poslanstvu ŠOU in njegovih blestečih dosežkih v preteklih dveh letih. Najprej jim je zaželel čestitke ob izvolitvi:
Izjava je dostopna v prispevku
Večina novoizvoljenih poslancev je na konstitutivni seji prvič prišla v stik s strukturo ŠOU. Ne nazadnje jih precejšen del obiskuje šele drugi ali pa nemara celo šele prvi letnik dodiplomskega študija na svoji fakulteti. Tako jim ne moremo zameriti njihovega morebitnega nepoznavanja vodstvenih struktur študentske organizacije. Kakorkoli, Klasinc je s pridom izkoristil trenutek in se med svojo predstavitvijo pohvalil tudi s svojimi preteklimi dosežki. Sočasno je bodočim poslancem tudi namignil, da je lahko njihovo delovanje znotraj ŠOU mestoma tudi precej - pestro:
Izjava je dostopna v prispevku
Klasinc je svoj nagovor zaključil z orisom ciljev in obvez, ki bi jih po njegovem mnenju moral izpolnjevati ŠOU. Pri tem ni pozabil izpostaviti boja proti načrtovanim vladnim spremembam obdavčitve študentskega dela, kar bo najverjetneje glavna politična mantra bodočega predsedstva:
Izjava je dostopna v prispevku
Vsi ostali govorniki, vključno z novoizvoljenim predsednikom Študentskega zbora, so imeli veliko krajše govore in hvalospeve na račun bodočih študentskih poslancev. Pravzaprav se je ostalim sogovornikom vidno mudilo kar najhitreje zaključiti svoje govore, saj so nestrpno pričakovali gostijo v sosednji sobi, ki jo je pripravilo osebje privatnega podjetja, ki sicer oskrbuje menzo. Po zaključku prehranjevanja se je druženje večine poslancev preselilo v lokal Netcafe, kjer so se ob pivu ali dveh začeli kovati načrti, spletke ter bodoče koalicije in opozicije.
Kaj pa pravzaprav lahko pričakujemo od nastajajočega predsedstva? V prvi vrsti je videti, da bo vsaj začetek mandata zaznamoval boj z vlado Mira Cerarja, saj želi ta poseči v nekatere pravice študentov. Med ključna vprašanja za naše nadobudne predstavnike sodijo predvsem vprašanja, povezana s študentskim delom. To je sicer ključnega pomena za redni in stabilni »money flow« študentskim funkcionarjem. Glede na to, da je predvideni proračun ŠOU bogatejši za milijon evrov, bo predsedstvo s svojim donkihotovskim bojem proti vladnim mlinom na veter ubilo dve muhi na en mah. Med študenti bodo prek, vsaj formalnega, nasprotovanja reformam pridobili nekaj malega simpatij ter podpore, sočasno pa bodo s tem bojem tudi preusmerili pozornost od zajetnega 4-milijonskega proračunskega kolača.
Tako najverjetneje v prihodnosti, navkljub boljši finančni sliki ŠOU, ne bomo dočakali poviševanja sredstev zavodom, kot je Radio Študent. Od povišanja tako imenovanih koncesijskih dajatev bodo imeli največjo korist preferenčni projekti predsedstva. Ne potrebujemo veliko domišljije, pač pa le hipen pogled v pretekli mandat, da ugotovimo, katere so te dejavnosti.
ŠOU po delovanju spominja veliko bolj na skorumpirano podjetje kot pa na interesno združenje študentk in študentov Univerze v Ljubljani. Tekom predvolilne kampanje je sicer na to problematiko, ki je ena najresnejših pomanjkljivosti ŠOU, opozarjal glas ene izmed študentkih skupin. Žal so študentje dobronamerna opozorila preslišali ali pa jih vzeli premalo resno. V primeru, da še vedno dvomite o resnični funkciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, vam njen direktor Andrej Klasinc ponuja prikrit namig:
Izjava je dostopna v prispevku
Dodaj komentar
Komentiraj