Čeprav so takšne in drugačne reminiscence na pretekle veke popularne kulture dobile nov zalet v podatkovem megaverzu, ki mu pravimo internet, če odmislim primarno starinsko gradivo, lahko preteklostofili zaključimo, da je večina »retro vsebin«, ki jih je moč najti na medmrežju, bolj cheesy, populistične narave... A v zadnjih mesecih sta dve posebni stvari dosegli viralni status; gre za dva videoposnetka, ki ponujata tako pristno reiteracijo pretekle popularne kulture, da je po svoje že malo scary...

Eden izmed značilnih pop kulturnih pojavov osemdesetih so gotovo družinske humoristične serije, ki se jih danes spomnimo kvečjemu zaradi groznih frizur... pa zaradi njihove pretirane formulaičnosti. A se spomnite serije iz sredine osemdesetih Too Many Cooks? Saj veste, velika belska družina v predmestju, mešanica karakternih tipov, ki nikar ne pašejo skupaj, se po nekem neverjetnem nizu naključij najde pod isto streho? Pa mačku podobna lutka Smarf? No, te serije v resnici ni bilo, a niste nič krivi, če na začetku YouTube filmčka Too Many Cooks morate malo vrtati po spominu... Gre namreč za do najmanjšega detajla narejeno uvodno špico neke izmišljene serije. Skoraj neprijetno bližino osemdesetih začutimo v zvesto reproduciranem tropu, po katerem se gledalcem predstavijo vsi igralci serije v za svoje like značilnih pozah – buckast sin, ki optimistično dviguje uteži, žena, ki je ravnokar zažgala piškote, najstniška hčerka, ki se ne pusti motiti pri poslušanju glasbe iz slušalk – pri čemer avtentično zveneči džingl samo stopnjuje »blast from the past« efekt. A to je šele začetek. Po koncu se uvodna špica kar nadaljuje, in nadaljuje, in nadaljuje, s tem pa nenehno doda nove, čedalje bolj sumljive like. Nato se spremeni ključ in ritem džingla, ter po hitrem sosledju prestopimo žanrske meje, in kar naenkrat gledamo – spet, zelo legit delujoče – ideo-tipične špice drugih stalnic televizije v osemdesetih: policijske drame, humoristične nanizanke, ki se odvija v pisarni, akcijske risanke, črnske humoristične nanizanke... Neumnosti pa še zdaleč ni konec, in med bolj odštekanimi liki vidimo pito - jabolčno pito, dobesedno - ki jo igra Lars von Trier, medtem se pa logična zgradba celotne stvari počasi porazgubi... liki prestopijo meje različnih serij; na primer Smarf, prej omenjeni klon priljubljenega kosmatega 80s nezemljana Alfa, nastopa v corny vesoljski nanizanki s slabimi specialnimi efekti C.O.O.K.S. – Cybernetic Operational Optimized Knights of Science – »When it comes to the future you can never have too many C.O.O.K.S.«

Too Many Cooks je spletna mojstrovina, ki jo mora nujno gledati vsak oz. vsaka, ki mu oz. ji je vsaj del življenja potekal v osemdesetih... ali pa pred televizorjem, na katerem so se predvajale serije tipa Alf, Full House, Step by Step, Hill Street Blues in Eight is Enough. Prav nič ne preseneča, da je za stvar zaslužna ekipa Adult Swim, programskega sklopa »odraslih nanizank« na ameriški različici kabelskega kanala Cartoon Network, ki je med drugim lansiral legendarne, za se poscati smešni risani seriji Aqua Teen Hunger Force in Sea Lab 20/21. Tako ne manjka neumen stonerski humor pri Too Many Cooks, saj so fore, ob katerih si vsak normalen, nezadet gledalec reče »Kvvva???« ena izmed, če ne že glavna zaščitna znamka ekipe Adult Swim; žal, pretiravanje v to smer skoraj pokvari Too Many Cooks, in butaste pohaške neumnosti, ki nimajo blage veze z osemdesetimi, in ki se zapovrstijo okrog sredine več kot deset minut dolgega posnetka, je po mojem skromnem mnenju najboljše kar preskočiti... no, lahko si tudi privoščite kakšno močno skundžo pred ogledom in nam sporočite, če kaj pomaga.

Podobnih skušnjav očitno niso imeli ljudje, ki so ustvarjali drug ogleda vreden filmček, ki si ga bomo danes ogledali. The Facebook je namreč realistična in neverjetno precizno narejena faux reklama iz sredine devetdesetih, ki ne trzne, takorekoč, niti za sekundo. Gre za televizijsko reklamo za Facebook, oz. The Facebook... ja, pač, Facebook, eno in edino socialno omrežje, ki po tihem vodi naša današnja življenja... a catch je v tem, da reklama naj bi bila iz leta 1995. Najbrž ste gledali film The Social Network, in veste, da ta datum spada približno deset let pred nastankom Facebook... no, ob reklami za The Facebook si boste gotovo rekli »čakaj malo...« Vse, od notranje opreme do oblačil in frizur, da o samem računalniškem programu z neonskimi fonti ne govorimo, je ustvarjalec Brent Weinbach zadel v polno, in prvi vtis je, da gledamo staro reklamo, ki jo je nekdo dal na YouTube iz nostalgičnih razlogov. V reklami vidimo, kako nek tip predstavlja The Facebook svojemu prijatelju. Sliko sebe, pravi, je treba poslati po navadni pošti – e-pošte in digitalne fotografije takrat še ni bilo! – in jo oni naložijo na The Facebook... pa lahko naročite škodelice za kavo s slikami iz The Facebook; saj, tako bi najbrž res izgledal poslovni model predinternetnega Facebooka, ako bi Facebook res obstajal leta 1995! Tu so še zavezništva z blagovnimi znamki, kot sta »home shopping« kanal QVC in Disney, kar je neposreden namig na »more is more« logiko zgodnjega interneta in predinternetnih »online service providers« kot so Prodigy, Compuserve in America Online – za štos reklama namreč temelji na dejanski reklami za America Online.

Hecno se zdi, da je edina res sumljiva stvar pri tej reklami, edini detajl, ki štrli ven iz tega do potankosti natančnega prikaza zeitgeista devetdesetih, ravno Facebook sam. Namreč, ob ogledu se težko otresemo občutka, da leta 1995, torej preden smo se kolektivno navadili na vdor spletne povezljivosti v naša zasebna življenja, bi se že ideja Facebooka zdela nemalo sleezy, in to slutnjo podčrtajo uporabe za samske moške, ki jih reklama za The Facebook promovira, denimo špioniranje na sodelavke. To ni smešno, pravzaprav... to človeku res da misliti.

YouTube filmčka Too Many Cooks in The Facebook je večkrat gledal, ter zelo toplo priporoča, Mike.