Bobenčkova ulica.

Na žalost danes ne bomo govorili o tistem starem filmu in

tistemu malemu mulotu v alpskih hozent-reger hlačah. Spustili

se bomo tja nekam na Vič, kjer se bomo seznanili z eno prav

nič posebno ulico, ki sliši na ime Bobenčkova. Ulica se križa

z jugozahodno ljubljansko železniško linijo, od severa do juga

svoje naravnanosti meri dobrih sto metrov in se prav na svojem

koncu – ali pač začetku prav prijetno zašpili v enega tistih

pešpotnih železniških podhodov. Nekako jo prekriža Gorkičeva,

ki je posvečena...buhvejkomu.

Bobenčkovo ulico odlikuje redka poseljenost z jeklenimi

konjiči, potek prometa je jako demokratičen in prijazen za

pešce in kolesarje. Nekega režima niti nima, razen da se,

kot po navadi, parkira ob straneh. Ne poseduje semafornega

sistema, ker ga zaradi svoje inkluzivnosti ne rabi. Je pa v

peš –in bicikel- smislu transgresivna ulica: z malo hoje in

vztrajnosti vas v odličnem povprečnem času uspešno teleportira

iz Viča v Rožno dolino, nemara pa tudi obratno.

Ljudje, ki se tod potikajo, ponavadi pičijo v smer

bližnjega Mercatorja ali bližnje pekarne, zatorej so praviloma

opremljeni z vrečkami sz živežem, ako pa so s psi, pa jih

najverjetneje peljejo scat. Največ socialnega potenciala ima

ravno tisti mali tunel; v njem se lahko epsko zabijete v

nasprotno-smerno vozečega sokolesarja, če ne žvižgate dovolj

naglas. Tudi med pešci bi znala nastati malce zadregasta

situacija; kar je seveda odlična priložnost za družbeno –

komunikološke poskuse. Za pecanje in šlatanje, skratka.

Stalni prebivalci Bobenčkove ulice so tudi neimenovana

gostilna, tiskarna, in območni odbor SVIZ-a. Na zahodni

strani ulice si lahko med grizljanjem jabolka ogledamo

staroljubljanske vaške bajte, od katerih ena izgleda prijetno

zapuščena in kot nalašč za menjavo ključavnic v nameri

organizacije kake gverilske feštice. Nasproti pa se nahaja

nekakšen četvorček novejše, v minimalni ritem usmerjene 3

nadstropne arhitekture. Severneje, v tunelu, si človek, ki se

mu ne mudi, komot ogleda stenske poslikave, ki datirajo tudi

par desetletij v rikverc. Različni časi, različni stili –

praktičen dokaz neke vrste urbanosti Ljubljane.

Summa sumarum: Bobenčkova ulica v človeku pusti občutek

mlačnosti. Razen če so polna usta bureka.

Kadar je lako-mlačen, po Bobenčkovi ulici burekojede straši

Biga.