Dva špikerja na jutranjcu koncept do 11ih in pol.

Tedaj mi je bila dana metla, podobna palici, z naročilom: »Vstani in spucaj radio in sekret, ter tiste, ki molijo v njem. Dvorišče pa, ki je zunaj radia, izpústi in ga ne meri. Bilo je namreč prepuščeno študentom, ki bodo dvainštirideset mesecev teptali mesto.

Toda dvema svojima špikerjema na jutranjcu bom naročil, naj nabijata v tisoč dvesto šestdeset dni, oblečena v kopalke.« Če bi jima kdo hotel storiti kaj žalega, bo iz njunih ust bruhnil ogenj in oglušel njune sovražnike. Tako bo moral oglušeti, kdor koli bi jima hotel storiti kaj žalega. Ta dva imata oblast, da zapreta nebo, da v dneh njunega nabijanja ne bo scalo. Prav tako imata oblast nad vodami, da jih spremenita v vino, in nad zemljo, da jo udarita z vsakršno nadlogo, kolikokrat kolneta. Ko bosta pa dokončala svoje jutranjevanje, bo zver, ki se vzdiguje iz brezna, obični maček, začel vojno proti njima, ju premagal in ugonobil. Njuni trupli bosta obležali na cesti velikega mesta, ki se v duhovnem pomenu imenuje Ljubljana, Sódoma in Egipt: tam je bil križan tudi vsak gospod.

Ljudje iz vseh ljudstev, rodov, jezikov in subkultur bodo tri dni in pol gledali njuni pojavi in ne bodo pustili, da bi bila odvedena v gostilno. Zaradi njiju se bodo prebivalci zemlje veselili, pili in radostili ter si izmenjavali darila, ker sta ta dva špikerja mučila poslušalce radiota. Toda po treh dneh in pol je iz Šumečega šinil vanju dih življenja in šnopca: postavila sta se na noge in navdala z grozo tiste, ki so ju gledali. Tedaj so iz frekvence zaslišali močen glas, ki jima je rekel: »Povzpnita se sèm!« In povzpela sta se v rokenrolu proti radiu in njuni poslušalci so ju videli. V tisti uri je nastal velik rokerol potres, deseti del mesta se je zrušil in v potresu je bilo napitih sedem tisoč ljudi. Ostale pa je prevzela radost in so izkazali vso čast Šumečemu frekvenc. Drugo gorje je prešlo. Glej, kmalu pride tretje gorje. Drug teden.

 Anton Bonafrekvenca, v 11,5 - 13-6-14 / 89.3l