Prejšnji mesec je Mednarodno študentsko gibanje spodbudilo h globalni akciji 'Smo študentje, ne stranke', ki je študente po vsem svetu spodbudila k javni kritiki vladajočih univerzitetnih politik.

Sledila so poročila o številnih protestih, na katerih so bili študentje kritični do trenutnih ureditev visokošolskih sistemov, ki podpirajo višanje šolnin ter študente obravnavajo kot stranke na kapitalističnem trgu visokošolske izobrazbe. Tovrstne akcije kažejo na to, kar vemo že nekaj časa – namreč da je znanje vedno bolj obravnavano kot ena izmed dobrin, ki je dostopna proti plačilu, in ne kot oblika skupnega dobrega.

Tovrstni študentski protesti, o katerih prebiramo pravzaprav vsak dan, so pomembni, saj zbujajo pozornost medijev in opozarjajo na obstoječo problematiko. Bolj poredko pa slišimo o akcijah, ki sistem skušajo spremeniti od znotraj ali ponujajo vzporedne sistemske rešitve. Študentski sveti in organizacije se sicer po najboljših močeh trudijo študente postaviti v središče univerzitetnih politik, pa vendar se sama pogosto sprašujem, v kolikšni meri so študentje znotraj uradnih študentskih teles že ponotranjili vrednote neoliberalne univerze. Zato sem bila prijetno presenečena, ko sem izvedela za projekt po imenu 'Student as producer', po slovensko 'Študent kot proizvajalec', ter za vzporedno idejo 'The Social Science Centre, Lincoln' ali 'Center za družbene vede' v angleškem mestu Lincoln. Oba projekta izvirata iz prepričanja, da bi študentje morali biti obravnavani kot proizvajalci in ne le prejemniki znanja, ki jim ga ponujajo visokošolski profesorji.