Overcooked

Za razliko od sodobnih tehničnih zaščit proti kopiranju, ki so na koncu vedno razbite in večino časa bolj od piratov ovirajo prave kupce, so bili zgodnejši poskusi spodbujanja k nakupu bistveno bolj domiselni. Ob zagonu igre je bilo praviloma treba poseči po originalnih navodilih za uporabo, iz njih pridobiti določene informacije in s tem dokazati, da si res lastimo fizično kopijo naslova. Še danes se spominjam, kako sem v Pizza Tycoonu sestavljal jedilnik po skrbnih navodilih iz priloženih receptov, brez katerih je igra sicer delovala, le jedci so se na široko ogibali tvojega gostinskega obrata. V osnovi dolgočasen proces je z repeticijo dobil neko zenovsko dimenzijo; ugodje ob tem, da si z dolgotrajnim ponavljanjem postal mojster trivialne veščine. Podoben občutek sem dobil recimo tudi ob štempljanju pasošev v Papers, please in ob tipkovniški kuhariji v Cook, Serve, Delicious!, zato nisem bil presenečen, ko sem se že po petih minutah igranja napalil na Overcooked, predmet obravnave današnjega Pritiskavca.

V enostavni 3D platformščini nadzorujete kuharja, ki mora skrbeti, da se jedi ustrezno pripravijo in odpremijo na mize gostov. Na vrhu ekrana lahko vidite trenutno odprta naročila in sestavine zanje, osrednji del vmesnika pa predstavlja pogled na kuhinjo, znotraj katere najdete predale s sestavinami, deske za rezanje, štedilnike oz. pečice, pomivalno korito in izhodno okence. Postopek je preprost - pogledate naročilo, naberete sestavine zanj, jih po potrebi narežete ali popečete, nato pa zložite na krožnik ter končano jed pošljete pred jedca.

Hudič je, kakopak, v podrobnostih. Gostje sčasoma postajajo nestrpni: če dobijo želeno v doglednem času, bodo pustili napitnino; če so čakali predolgo ali ste jim servirali napačno jed, ne bodo plačali. Termična obdelava takisto zahteva dober tajming - ako pustite lonce na ognju predolgo, se vsebina prismodi, štedilnik pa zagori in vi morate poseči po gasilnem aparatu. Čisti krožniki so hitro porabljeni, tako da se med delovnimi nalogami kmalu pojavi še pomivanje posode in še bi lahko naštevali.

Ko se ravno navadite na omenjene kompleksnosti in začnete uspešno zadovoljevati potrebe horde Napotnikov za mizami, začne težavnost rasti še na račun level designa. Uvodne stopnje s svojo razporeditvijo še nekako spominjajo na funkcionalno kuhinjo, a v nadaljevanju vas igra vrže v najrazličnejša kuhi neprijazna okolja, kakršni sta recimo zibajoča se ladja ali spolzka ledena plošča sredi arktičnega oceana. Pot od hladilnika preko deske do štedilnika namenoma postaja vse daljša in razporeditev opreme se sproti nepredvidljivo spreminja. Vi morate ob tem vztrajati v žongliranju z nepreglednim številom naročil, dokler se štoparica ne izteče in restavracija zapre.

Kot solistična igra je Overcooked zelo povprečen. Risankasta grafika je simpatična, a nič več od tega; glasbena podlaga je generično neopazna; zgodbe je le toliko, da poveže vse skupaj v celoto. A nič od tega ni pomembno, ko na kavč posedete soigralce in jim v roke porinete pritiskavce; Overcooked je namreč idealen party game. Za nadzor lika so potrebne samo smerne tipke in dva dodatna gumba, kar vsakdo dojame v minuti. Igra na račun opisane enostavnosti kontrol ponuja celo možnost, da na modernem ploščku z dvema stickoma igrata dva igralca naenkrat, en z levo in drugi z desno roko. Z dodatnimi kuharji postane vzdušje neverjetno hektično, runde pa so ravno dovolj kratke, da lahko vsakih nekaj minut normalno zadihate in se dogovorite, po kateri poti naj Franci hodi do pomivalnega korita ter kdo ga bo menjal na hladnih predjedeh.

Britanski dvojec Ghost Town Games na Steamu za kopijo avgusta izdane igre zahteva šestnajst evrov, kar pri optimalni delitvi med štiri udeležence ni prav veliko, podprte platforme pa so konzole trenutne generacije ter namizni kompjuterji z Okni. Če se vam kontrolerji in zdolgočaseni prijatelji valjajo naokrog, si umijte roke in preživite vikend v skladu s HACCP-om. Pa dober tek!