V aprilski oddaji Sektor Ž bomo raziskovale širok spekter seksualnosti žensk - ne da bi za to rabile spekulum. Najprej bomo predvajale kratko reportažo z okrogle mize “Ženska seksualnost”, ki je ob 30. obletnici feministične skupine Lilit, 2. aprila 2015, potekala v Klubu Gromka. Komentirale jo bomo z vidika pro-seks feminizma Susie Bright in drugih aktivistk za osvoboditev ženske spolnosti. V krajšem intervjuju se bomo o tabujih in tišini, ki obkrožajo žensko seksualnost, pogovarjale z Gabrijelo Simetinger, ginekologinjo, socialno delavko in eno od dveh strokovnjakinj za spolno medicino pri nas. Sledijo recenzije knjig, namenjenih raziskovanje naših spolnih želja, fantazij, potreb, strahov, izkušenj in užitkov. Zaključile bomo z branjem erotičnih pesmi in zgodbic, ki jih pišejo ženske.

Aprilsko oddajo pripravljamo Tea Hvala, Klara Otorepec in Teja Oblak.

Vabljene_i k poslušanju!

*

SEKTOR Ž (F*emale Sector) – Women's Sexualities

The April edition of feminist radio show Sektor Ž will focus on a broad spectrum of female sexualities - without a speculum! First, we will report from the public debate “Female sexuality” that took place on April 2nd 2015 at Club Gromka in Ljubljana as part of the celebrations for the 30th anniversary of Slovene feminist group Lilit. We will comment on this debate from the viewpoint of pro-sex feminisms of Susie Bright and other activists who fight for the liberation of female sexualities. In addition, we are going to interview Gabrijela Simetinger, gynecologist, social worker and one of the two Slovene experts on sexual medicine. We are also going to recommend some books on women's sexualities; books that raise our curiosity and encourage our fearless exploration of our own sexual desires, fantasies, needs, fears, experienc and pleasures. We are going to round off the show with a a pub(l)ic reading of erotic poems and stories by female authors.

Tune in!

KNJIŽNA PRIPOROČILA

Rosalind Coward: Ženska želja (Krt, Ljubljana, 1989)

Rosalind Coward je bila ob Juliet Mitchell, Cori Kaplan in Jacqueline Rose ena prvih feminističnih teoretičark, ki se je ukvarjala s psihoanalizo - konec sedemdesetih let 20. st., ko je velik del feminizma odločno odvrnil od Freudove psihoanalize zaradi njenega falocentrizma. Mitchell, Rose in Coward so tudi same naletele na velik odpor; tako s strani marksističnih kot radikalnih feministk: očitale so jim prevelik pesimizem, pomanjkanje alternativnih vizij in dejstvo, da s svojim delom niso dale nobenih napotil za feministično politično akcijo. Z obupom jih je navdajalo predvsem dejstov, da je psihoanaliza uničila večino njihov predpostavk: najprej dojemanje “patriarhata” kot družbene realnosti, nečesa zunanjega, kar deluje na individualno psiho žensk (“notranjost”); potem koncept ideologije kot refleksije ali učinka te realnosti; in tudi predpostavko o možnosti enotnega subjekta Žensk kot revolucionarnega subjekta osvobajanja posameznih žensk.

V zbirki esejev Ženska želja Rosalind Coward analizira popularne reprezentacije žensk v množični kulturi. Trdi, da ženske nismo pasivne žrtve potrošniške družbe, ki nam vsiljuje lažne potrebe, s tem pa implicitno pokaže, da ne obstaja neka prvobitna, neomadeževana ženskost pred vdorom teh vsiljenih potreb. Coward v slogu Barthesovih Mitologij obravnava vrsto diskurzov: o zdravju in lepoti, o idealnem domu, o horoskopu, o seksualnih težavah, grajenju “spolnega razmerja” kot tistega, ki z obljubo “užitka” skozi preoblikovanje spolne želje proizvede “žensko pozicijo”. Kar tukaj zveni zelo zapleteno, je v knjigi povsem jasno, saj Rosalind Coward svoje teze ilustrira s številnimi primeri, tudi s slikovnim gradivom. V kontekstu današnje oddaje v branje še posebej priporočam poglavji “Usta” (o tem, kako drugače si užitek z usti jemljejo moški in ženske) in “Kaj je med nama?” o tem, kako se jezik ljubezni (predvsem govor o “razmerjih”) vse bolj zgleduje po vojaški in ekonomski terminologiji. (Opis povzet po spremni besedi Vlaste Jalušič.)

*

Susie Bright: Susie Bright's Sexual Reality: A Virtual Sex Reader  (Cleis Press, 1992)

Ko so Susie Bright vprašali, zakaj toliko piše o seksu, je odgovorila, da zato, ker nihče drug ne. "Pogosto sem se počutila kot šepava sekspertka", pravi, "in bila sem v zadregi pred bremenom, ki ga sprejemam nase, ko s prstom kažem na iluzije in neiskrenosti, ki zadevajo seksualnost. O seksu ljudje povedo največ laži in pogosto je o njem nevarno reči nekaj preprostega in resničnega. Puritansko videnje seksa kot kazni je še vedno prisotno".

Susie Bright je pisateljica, urednica, performerka, predavateljica in lezbična (kasneje biseksualna) aktivistka, ki že od konca 70-ih let izobražuje ameriško javnost o seksualnosti in slasteh telesnih užitkov. Njen neposreden in provokativen slog pisanja jo je prikupil tudi mainstream medijem in tako poleg običajnih seksualnih delavnic po ameriških univerzah in klubih piše tudi kolumno z nasveti za Playboy. Zase pravi, da je aktivistka za užitek v svobodni ljubezni, pri čemer osvoboditve ne enači z dosežki feminizma (znotraj katerega so se ženske javno in ponosno opredelile kot seksualna bitja z lastno fantazijo in potrebami, ob tem pa opozorile na neenaka razmerja moči, ki se iz družbenih odnosov prenašajo v seksualna, vključno z nasiljem nad ženskami).

Susie Bright pravi, da je bila velika napaka (lezbičnih) feministk v sedemdesetih, da so svojo seksualnost opredeljevale "negativno" - kot to kar ni v primerjavi s seksualnostjo moških: "Lezbična feministična teorija seksualnosti se je osredotočila na izločanje vsega agresivnega, pasivnega in ne-ovalnega iz svojega slovarja", pravi Susie. "Lezbični mainstream mediji so razglašali seksistične klišeje o 'naravi moških in žensk', ki so velikokrat izhajali iz fundamentalističnih temeljev". V teh opisih so bili moški predstavljeni kot agresivni, naravno promiskuitetni in odvisni od seksa, še posebej od pornografije in "nevarne" masturbacije, ki je njihovo obsesijo ohranjala v sferi privatnega. Ženske so bile označene kot po naravi nežne in monogamne; svoje poželenje naj bi enačile z romantično ljubeznijo, seks pa z ne-genitalno usmerjeno, ljubečo skrbjo za partnerja.

S precej drugačno podobo sveta se je Susie srečevala v službi. Kot svetovalka v seks šopu za ženske Good Vibrations v Kaliforniji je poslušala izpovedi žensk, ki so želele svojo seksualnost opredeliti drugače. "Kot se je izkazalo, je glavna skrb žensk ta, da ne morejo priti do vrhunca oz. orgazmov ne morejo nadzorovati. Moški se nikoli ne pritožujejo, da ne vejo kako in kdaj priti do vrhunca. Nikoli. To ni biologija; to je represija".

Leta 1984 je Susie Bright skupaj s so-lastnicami Good Vibrations osnovala revijo za lezbično seksualnost On Our Backs, kjer je bila v vlogi glavne urednice. Poleg tega so skupaj ustanovile tudi knjižno založbo Down There Press. Za oba projekta je značilno, da sta se od opravičevanja marginalnega statusa ženske seksualnosti obrnila k pozitivni miselnosti, k veselemu raziskovanju lezbične seksualnosti, lezbičnih razmerij in tudi zakonodaje, ki jih (še vedno marsikje) omejuje pri odločitvi za poroko in starševstvo.

Na svoji internetni strani www.susiebright.com je zapisala, da "potrebujemo izobraževalne programe o seksualnosti za odrasle, potrebujemo programe erotične čitljivosti, ki bodo razkrili osnovne informacije o tem, kako v spolnem življenju delujeta naše telo in misel. Naravnost smešno je, da se mora človek podati v pornografijo, da dobi vsaj približno predstavo o vzburjenju in spolni želji. Pravica do seksualnega izražanja je najbolj zatirana pravica od vseh". In res se nekaterih besed se ne sme govoriti, ker so spolne narave, nekatere podobe so prepovedane, ker so seksualne, in mnoge ideje so prepovedane prav zato, ker se naslanjajo na prispodobe iz spolnosti. "Kot da je seksualnost najbolj nevarna in vnetljiva reč na tem svetu. Vem, da prav zatiranje naše seksualne narave v ljudeh ustvarja močno orožje, ki je nedemokratično in neegalitarno kot vsak drug bajonet, njeni vulgarni izvori pa so predsodki, oportunizem in vraževernost najhujše vrste. Seksualna svoboda in znanje imata neprecenljivo vrednost; sta ustvarjalni orodji, ki se nekaterim zdita samoumevni, a nam v bistvu ponujata vizije lepše prihodnosti, če bi jima le dali možnost, da se izkažeta". (Opis povzet po članku Tee Hvala "Za užitek v spolnosti", objavljene okrog leta 2000 v reviji Svojtok).

Pat Califia - Sapfin dotik: knjiga o lezbični spolnosti (ŠKUC Lambda, 2002)

Leta 2002 je pri založbi ŠKUC-Lambda izšla ena najpomembnejših lezbično-feminističnih prevodnih knjig, “Sapfin dotik: knjiga o lezbični spolnosti” Pat Califie v prevodu Suzane Tratnik. Knjiga je prvič izšla leta 1980 v ZDA. Pat Califia, takrat deklarirana kot lezbijka in feministka, je odprto pisala o spolnosti in objavljala erotične zgodbe, s tem pa se je zapletla v t.i. "sex wars" med ameriškimi feministkami, kjer se je znašla na strani, ki je zagovarjala pro-seks feminizem, pornografijo ter BDSM. Zatem se je umaknila iz lezbičnega in feminističnega gibanja. Danes se deklarira kot biseksualni trans moški (Patrick Califia), ki deluje kot družinski terapevt, večinoma pa piše erotične, pornografske zgodbe in kolumne.

Califia je v tej knjigi zapisala, da je prej spoznala in razumela feminizem, kot je spoznala in razumela lastno spolnost. Pravi: “Ko sem razumela mehanizme, ki so ženske spremenili v državljanke drugega razreda, sem se počutila manj noro in osamljeno, nisem pa dobila nobenega namiga, kaj storiti s svojo strastjo.” Ne samo to, vsi proto-lezbični miti (npr.mit, da dve ženski popolnoma vesta, kako zadovoljiti sebe in drugo), so jo končno precej onesrečili, ob tem pa je prepoznala drobljenje sestrstva prav skozi te mite.

Knjiga Sapfin dotik zato predstavi zelo širok spekter lezbične spolnosti in hkrati priznava, da nikoli ne more zaobjeti vseh nians lezbične seksualnosti. Napisana je za direktno uporabo v lezbični skupnosti in za dolg, uspešen boj za osvoboditev od vseh strahov, mitov in nevidnosti lezbične spolnosti. V knjigi tako lahko prebiramo poglaja o erotičnih fantazijah, ljubezni do sebe in lastnega telesa, običajnih skrbi med partnerkama, o spoznavanju partnerk, seksualnosti starih lezbijk in lezbijk s hendikepom, BDSM praskah, varni spolnosti idr. V njej Califia jasno pozove k užitku z užitkom in brez krivde.V poglavju “Običajne skrbi pri spolnosti” tako zapiše, da “...naša kultura visoko vrednoti delo z otipljivimi cilji in žrtvovanje zaradi dolgoročnega cilja, sumljiva pa je vsaka dejavnost, namenjena zgolj užitku...prava sprostitev je redka in čutnost postaja razkošje.”

Knjiga Sapfin dotik je ena najbolj transformativnih, opolnomočujočih knjig ne samo za lezbijke, temveč tudi za vse ostale ženske in tiste, ki se identificirajo kot ženske, da razvijejo pogumen, sproščen odnos do lastnega telesa in seksualnosti ter spoznajo, da se seksualnosti učimo skozi vse življenje in v vsakem novem partnerskem odnosu.