Pazi Drek

Oddaja
22. 10. 2014 - 8.15

Zemljo so nekoč merili v inčih, pedeh, lakteh in podobnem. Zemlja se je potemtakem krajšala ali daljšala glede na velikost vladarja, po katerem so se vzele mere. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da Avstrijci, ki so si edini nekoč lastili zemljo na slovenskem, niso marali Napoleona.

 

Zgodovina slovenske geodezije baje sodi v leto 1953 in po ohranjenosti, sicer novejša stavba Geodetskega zavoda, ne kaže ravno znakov sodobnosti. Se pa nahaja na ulici, ki jo bomo danes razparcelirali in se imenuje, presenetljivo, Zemljemerska.

 

Gre predvsem za eno tistih ulic, po katerih prideš do nekam. Razen tistih nekaj redkih slehernikov, ki res iščejo Geodetski zavod ali tisto rdečo trgovino, ki je vsakem voglu in ima zraven seveda bar za okoliške nativce. Je tudi ulica na kateri se obrača, ker če prideš do Streliške in naprej do tunela, moraš obvezno desno. Ali pa če ugotoviš, da si že falil vhod v Roško ekonomsko. Ena možnosti začasnega obiska Zemljemerske je gotovo tudi izpolnjevanje starševskih dolžnosti kot je dostava bolj ali manj genetskih potomcev do izobraževalne ali za tiste mlajše, vzgojne ustanove. Tisti, ki so dovolj stari, da obiskujejo srednjo šolo, pa na tej ulici in njeni okolici z največjim veseljem odžirajo parkirne prostore.

 

Za tiste, ki se bolj zanimajo za botaniko med vami pa naj še omenimo, da kjer se Zemljemerska stika z Roško, stoji Drevored cibor in lip ob Roški cesti. Avtorica teksta se za ta dragocen podatek izjemno zahvaljuje spletnemu zemljevidu. Redko se namreč sadna drevesa v mestih sadijo. Čeprav tega temno vijoličastega okroglega koščičastega sadu na svojem jedilniku raje ne uporabljamo. Ne sodi med tistih nekaj 30 vrst rastlin, ki rastejo v Ljubljani med bloki in bankinami in so dejansko užitne, torej želodcu in anusu prijazne. Ker naj gre po grlu gladko, iz ritke pa trdo, pa naj bo z ali brez glutena.

 

Pešaki na Zemljemerski ulici pošteno profitirajo. Z avtom se da le v dve smeri, s peš Hondo pa počez in hitreje do Poljanske ali Streliške ceste. Zato je tudi polna skritih kotičkov in bližnjih parkov, kjer se mladi predajajo užitkom ob smotkah.

 

Se pa poleg GURSa najde še ena storitev na tej sicer penzionistov in študentov polni ulici. Storitev, ki pride še najbolj prav v peščenem viharju, če se spomnimo zakaj imajo kamele trepalnice. Nenazadnje se je na Zemljemerski kaj lahko izgubiti. Ulice, ki čeznjo tečejo počez v kotu 90ih stopinj, zadnjem pravem ostrem, kaj zlahka zmedejo prijatelje prej omenjenih študentov ali posledično njihove dostave na študentske bone.

 

Ima pa en poseben potencial tale ulica. Na njej sta dve bajturi, ki prav kličeta po skvotanju. Glede na prihajajočo zimo se torej znajdite kot veste in znate.

 

Pa zdravi ostante! PiaN.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Vsekakor je treba ob obravnavi Zemljemerske ulice omeniti vsaj še dve zanimivosti. Prva je ta, da je ime ulice rado podlegalo spremembam, zato je v predprejšnjem stoletju od Streliške ceste proti Domobranski vojašnici (sedanja roška gimnazija, kjer je bila nedolgo tega sneta in na novo zalepljena tabla JBTZ) vodila Kuhnova cesta. Ta je ime dobila po baronu Kuhnu, pokrovitelju 17. pehotnega polka. Leta 1919 so ji dali ime Cesta vojvode Mišića (http://en.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivojin_Mi%C5%A1i%C4%87). Ta je bil poveljnik vojske Države SHS, za časa italijanske okupacije se je imenovala Peruškova (najbrž http://en.wikipedia.org/wiki/Rajko_Peru%C5%A1ek) cesta, po vojni pa Šaranovićeva (http://sl.wikipedia.org/wiki/Milovan_%C5%A0aranovi%C4%87) ulica. Pozoren hodač lahko odkrije kar dva stara znaka z imenom "Šaranovićeva ulica", kje sta, pa ne bom povedal. Danes pa seveda nosi ime Zemljemerska ulica. (Večina podatkov by Andrej Mrak, MMC) 

Druga zanimivost pa je ta, da ob eni izmed tistih "vil, ki so primerne za skvotanje" - čeprav opozorilo, saj se vsak mesec okrog nje suka lastnik ali vsaj upravitelj - raste fraserjeva magnolija (magnolia fraseri), izredno zanimiva in na slovenskem precej redka predstavnica genusa magnolij. Ob tem pa je potrebno omeniti še žalostno dejstvo, da je bila ravno ta vila, kjer raste ta lepotica od drevesa, še nekaj mesecev nazaj bogato obdarjena z različnimi drevesnimi vrstami, sedaj pa je od cca. 20 dreves, ki so divje rastle okrog hiše, ostala zgolj dvojica njih. (Zgodil se je torej pravi pokol.)

Na ulici pa se - kot še zadnja zanimivost - nahaja tudi precej epski spomenik Tonetu Tomšiču, ki mora zaradi svoje dandyjevske modernosti datirati v odprta sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, saj s svojim plaščem, nonšalantno vrženim čez rame, in lahnim korakom bolj kot na upornika spominja na miselnega delinkventa predvojne levičarske srenje.

Pa srečno po Zemljemerski!

Andrej hvala za izredno izčrpen dodatek! Zemljemerska je dobila čisto nov pomen!:)

Ja res ja, po tomšiču smo v skejterskih časih svojcajt fural...

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness