Da je plastika eden najbolj uporabljenih umetnih materialov ni potrebno posebej poudarjati. Dovolj je že, da iz žepa izvlečemo mobitel ali pogled na hitro zavrtimo okoli sebe in prepričali se bomo, da plastika, kljub vse intenzivnejši ekološki retoriki, ostaja eden osrednjih materialov sodobnega časa. Toda če človek odnosa do plastike pretirano ne spreminja, pa začenja vse bolj spreminjati plastiko samo. Ta se vrača k svojim osnovam, ponovno se proizvaja tudi iz naravnih virov. Med njimi je izstopajoča konoplja.

Prvi plastični materiali so tesno povezani z naravnimi polimeri, predvsem celulozo. Z njihovo kemično obdelavo in kasneje izpiljenim postopkom vulkanizacije je leta 1839 Charles Goodyear prišel do prve plastike, ki pa je kaj hitro izgubila svojo naravno podstat. Kmalu so bili izdelani povsem sintetični plastični materiali, z razvitjem kemijske tehnologije po koncu prve svetovne vojne pa je tehnologija izdelave plastike dobila nesluten razvoj. Danes se plastika v največjem obsegu prideluje z dodelano polimerizacijo ogljikovih spojin, predvsem iz nafte.

Navkljub prevladi sintetičnega pridobivanja plastike, pa celuloza kot njena prva in naravna osnova ni ostala pozabljena. Z razvojem tako imenovane bioplastike so izdelovalci ponovno naslonili na ta naravni polimer, sicer pomemben gradnik sten rastlinskih celic, pri tem pa se je za nadvse uporabno izkazala prav konoplja. Ena od njenih poglavitnih prednosti je veliko večji donos celuloze, ki jo pridobivajo iz vlaken rastline. Za primerjavo donos celuloze pri konoplji je lahko tudi do 85 odstoten, medtem ko je pri običajnem lesu med 40-50 odstoten. Višji donos ima sicer bombaž, okoli 90 odstotnega, ki  pa po velikosti rastline, v smislu žetve na kvadratni meter,  kot tudi po okoljski sprejemljivosti ne more tekmovati s konopljo. Prednost pa je tudi v hitrosti rasti konoplje. Tomaž Koren.

izjava

Izdelava plastike s pomočjo konoplje sega že globoko v obdobje pred prvo svetovno vojno, ob prevladi umetnih materialov, predvsem pa zavoljo stigmatizacije konoplje pa ta možnost doslej ni bila množično izkoriščena. Pri bioplastiki iz konoplje gre tudi za kombiniranje med naravnimi in sintetičnimi materiali: tako poznamo navadno plastiko okrepljeno z vlakni konoplje, kot tudi tako, ki je zgrajen povsem iz vlaken konoplje.

Najbolj izpostavljena prednost bioplastike na osnovni konoplje je, ob okoljski neprijaznosti običajne plastike, seveda možnost njenega recikliranja in razgradljivosti. Hitro pa so bile opazne tudi druge, predvsem bolj praktične lastnosti plastike narejene s pomočjo konoplje oziroma njenih vlaken. Če na tem mestu izpostavimo samo dve: trpežnost in prožnost tovrstnega plastičnega materiala in na drugi strani njegova lahkost – bioplastika je praviloma precej lažja od običajne.

Kakor je plastika prisotna povsod, tako se z množičnejšim spoznavanjem uporabnih prednosti plastike iz konoplje, tudi ta širi praktično vse segmente industrije. Čeprav je seveda velika večina plastičnega materiala umetnega, pa s počasnim vračanjem konoplje v industrijsko in siceršnje življenje, srečamo tudi vse več bioplastičnih izdelkov na osnovnih njenih vlaken. Ena prvih je prednosti tovrstne plastike odkrila avtomobilska industrija, če le spomnimo na Fordov avto iz leta 1941 narejen, tako ali drugače iz konoplje. Danes pa lahko najdemo že iz konopljine plastike narejene praktično vse stvari: od pleksi-stekel in komponent za visoko zahtevno tehnološko industrijo, kot do povsem običajnih stvari kot so nakupovalne vrečke in plastenke. Več o konkretnih uporabi bioplastike na osnovi konopljinih vlaken pa tudi v prihodnjih oddajah.

Rubriki pomaga rasti Konopljarna Hannah Biz.