Talno čiščenje
Nizke temperature, vztrajno prikovane pod ledišče, v tem času naravnim površinam sicer namenjajo zimski počitek, a že spomladi bo prebujena zemlja oziroma prst ponovno klicala k obdelavi. Številna območja, onesnažena z nevarnimi kovinami in snovmi, slednje ne bodo omogočala, pri njihovem razstrupljanju oziroma fitoremediaciji pa lahko določeno vlogo odigra konoplja.
Z nevarnimi elementi kontaminirana zemljišča, ki jih je zapustila težka industrija, tudi marsikje v Sloveniji še vedno predstavljajo nerešeno vprašanje. Poznani in medijsko odmevni so aktualni primeri območja stare Cinkarne v Celju, Mežiške doline in drugih degradiranih območij, ki ostajajo nesanirana, odgovorni pa na ta način prebivalstvo tako še vedno prepuščajo potencialnim zdravstvenim tveganjem. Ker, kot poudarja Domen Leštan z Biotehniške fakultete, celovite tehnologije za širšo, komercialno uporabo še niso dovolj razvite, se kontaminirane zemlje zaenkrat loteva predvsem na tri osnovne načine.
Ob omenjenih postopkih pa sam v zadnjem desetletju pospešeno raziskuje tudi biološke metode čiščenja tal. Ena od slednjih je fitoremediacija oziroma odstranjevanje nevarnih elementov iz zemlje s pomočjo rastlin.
Medtem ko je potencial konoplje in denimo sončnic omejen in se še raziskuje, pa je uporaba nekaterih drugih rastlin že bolj razširjena.
Konoplja, kot smo slišali, ne sodi med hiperakumulacijske rastline, ki bi bile sposobne vpiti večjo količino nevarnih snovi, zaradi velike biomase pa pri tem kljub temu nudi določen potencial. Ta je, kot je v diplomski nalogi s primerjavo različnih raziskav ugotovila Ana Dominika Klavž*, ko gre za vezavo svinca, precej visok v primerjavi z nekaterimi drugimi poljščinami in industrijskimi rastlinami, kot so denimo lan, sončnica in koruza.
Možnosti dekontaminacije zemlje s pomočjo konoplje nekateri vidijo tudi v primeru posledic jedrskih nesreč. Tako naj bi v drugi polovici 90-ih v Ukrajini in Belorusiji po černobilski katastrofi onesnažena tla pomagali sanirati tudi nasadi tako imenovane industrijske konoplje, a je učinek same gandže vprašljiv. Ob tem, da so na omenjenih območjih za čiščenje prsti skrbeli tudi drugi fitoremediatorji, naš sogovornik opozarja, da so rastline sposobne vezave le določenih nevarnih elementov oziroma kovin. Aktivacijo preostalih, kot dodaja Leštan, pa lahko omogočijo šele posebni reagenti, dodani v prst.
Nadaljnja uporaba in predelava konoplje, ki nase veže nevarne elemente, je seveda močno omejena. Če je za za prehrano in tekstil kot tudi za kurjavo neprimerna in je manj ustrezna za kurjavo, pa je konoplja še vedno uporabna za biogoriva.
*Popravljeno.
Dodaj komentar
Komentiraj