Serijo treh oddaj o prehranskih vidikih uporabnosti konoplje zaključujemo z njeno hranilno vrednostjo in sestavo hranilnih snovi. Potem ko smo se v minulih dveh tednih prepričali o kulinaričnih užitkih, ki jih lahko nudi vsemogočna travica, in spoznali, da so slovenski konopljini prehranski izdelki na domačem trgu precej nezaželeni, bomo tokrat podrobneje preverili, zakaj je konoplja prehransko ena najustreznejših rastlin.

Ko govorimo o prehranskem bogastvu konoplje, imamo seveda v mislih predvsem konopljina semena, bodisi cela bodisi oluščena, in iz njih iztisnjeno konopljino olje. Največji delež v hranilni sestavi konopljinih semen predstavljajo beljakovine in maščobe oziroma esencialne maščobne kisline, preostanek pa sestavljajo posamezni vitamini, minerali in nekatere druge snovi.  

Beljakovine v konopljinih semenih zavzemajo od 20- do 30-odstotni delež, od tega jih približno dve tretjini tvori globulin edestin, ki je edinstven v rastlinskem svetu, tretjino pa albumin. Slednjega najdemo tudi v jajčnem beljaku, gre pa za lahko prebavljiv in pomemben antioksidant. Tako albumin kot globulin edestin spadata med enostavne beljakovine, sestavljene iz aminokislinskih enot, zato konopljina semena vsebujejo kar 20 različnih aminokislin, od tega kar 8 esencialnih, ki jih človeško telo ne zmore proizvajati samo oziroma jih ne zmore proizvajati v zadostnih količinah. Aminokisline so v konopljinih semenih prisotne v skoraj idealnih razmerjih za človeško telo in mu pomagajo predvsem pri tvorbi protiteles in krepitvi imunskega sistema.

Toda sama aminokislinska sestava ni tista, zaradi katere je konoplja v prehranskem smislu edinstvena. Življenjsko pomembne aminokisline vsebujejo denimo tudi semena drugih rastlin, konopljina pa so posebna predvsem zaradi globulina edestina. Slednjega najdemo sicer še v krvni plazmi in ima pomembno funkcijo, podobno kot aminokisline, pri tvorbi protiteles, ko se imunski sistem brani pred vdori tujih organizmov, nespregledljiva pa je tudi njegova vloga pri obnovi celic oziroma DNK. Beljakovine v konopljinih semenih so sicer brez tripsinskih inhibitorjev, ki zavirajo delovanje prebavnih encimov in jih vsebujejo nekatere druge rastline z večjo vsebnostjo beljakovin, recimo soja, zato so veliko ustreznejše, lahko prebavljive in ne povzročajo zdravstvenih nevšečnosti.

Konopljina semena ohranjajo svojo beljakovinsko vrednost tudi po hladnem stiskanju olja. Ostanek semen, iz katerih se pri pridobivanju olja izločijo maščobe in vlaknine, je beljakovinsko še bolj koncentriran, zdrobljen v proteinski prah pa je še kako primeren kot dodatek mleku ali drugim napitkom.

Do 40 odstotkov hranilne sestave semen predstavljajo maščobe oziroma maščobne kisline, med katerimi jih je večina esencialnih. Kot take so nujno potrebne za razvoj, delovanje možganov, rast kosti, lase in tudi za metabolizem. Zaužijemo jih lahko s samimi konopljinimi semeni ali najpogosteje kot stisnjeno konopljino olje. Več o esencialnih maščobnih kislinah v semenih konoplje pa Rajko Vidrih, ki se ukvarja z rastlinskimi olji, z ljubljanske Biotehniške fakultete.

izjava

Življenjsko pomembne maščobne kisline, ki v primerjavi z ostalimi maščobami seveda niso namenjene proizvajanju telesne energije, pač pa omogočajo vitalne funkcije, predstavljajo kar 80 odstotkov maščob oziroma maščobnih kislin v konopljinih semenih. Pri tem je ključno, da so esencialne maščobne kisline omega 6 in omega 3 zastopane v za človeško telo idealnem razmerju 3 :1, in ne kot pri lanenih semenih, v katerih je to razmerje obratno. Pri esencialnih maščobnih kislinah je pomembna predvsem gamalinolenska kislina.

izjava

Gamalinolenska kislina se sicer nahaja v materinem mleku in zgolj še v semenih nekaterih rastlin. Zaradi enostavnosti pridelovanja pa je konoplja daleč najustreznejši vir za pridobivanje te esencialne maščobne kisline.

izjava

Konopljina semena v minimalnih količinah vsebujejo tudi vitamina D in E, v manjših sledovih pa tudi nekatere minerale, denimo kalcij, fosfor in magnezij.

Rubriki pomaga rasti Konopljarna Hannah Biz.