50 let od zasedbe politehnične fakultete

Antimilitarizem v Internacionali anarhističnih federacij

Delegatsko srečanje Internacionale, na katerem so sodelovali tudi delegati regionalne Federacije za anarhistično organiziranje - FAO, je v začetku novembra potekalo v Atenah, kjer so prisotni izmenjali stališča in poročali o svojih praksah. Ker je antimilitarizem ena od osrednjih aktivnostih številnih sodelujočih federacij, se je tej temi namenilo še posebno pozornost. Med drugim se je razpravljalo o trenutnem obdobju zazanamovanem z zaostrovanjem vojnih konfliktov v Gazi, Ukrajini in Sudanu, a federacije ob tem opozarjajo, da ne smemo pozabiti na globalnost problema. V nadaljevanju delimo izjavo z delegatskega srečanja:

Vojna nikoli ni rešitev, temveč način, kako kapitalizem in država reproducirata oblike dominacije, izkoriščanja, patriarhata in zatiranja. Vojna je zaostrovanje nasilja moči in hierarhije. Nekateri ljudje razpravljajo o vojnih zločinih, mi pravimo, da je vojna vedno zločin. Vse vojne so uperjene proti ljudem, a vojna propaganda ustvarja iluzijo skupnih, med-razrednih interesov ter z argumenti, kot je nacionalizem, ščuva ljudi drugega proti drugem, s čimer želi prikriti družbene konflike.

Anarhisti nasprotujemo vsem mejam, državam, vojskam in samemu načelu teritorialne suverenosti in predlagamo naše ideje mednarodne solidarnosti, aktivno podporo vsem žrtvam vojn in vsem, ki zavračajo vojne s katerekoli strani: tiste, ki zavračajo vojsko, dezerterje, saboterje in ljudi, ki pred vojnami bežijo.

Podpiramo vse antimilitaristične akcije, ki so v skladu z našimi anarhističnimi načeli, ter skupine, posameznike in kolektive, ki se upirajo vojni z opravljanjem socialnega dela, pomagajo ljudem, spodbujajo družbene boje in kljub vojni še naprej širijo antiavtoritarne ideje.

Poleg mednarodnega širjenja teh antimilitarističnih dejavnosti kot kontra-informacijskega dela proti vojni propagandi preko svojih časopisev, radiev in ostalih medijev naše federacije spodbujajo dejavnosti kot so: svetovni dnevi akcije proti vsaki vojni in militarizmu, ki potekajo med 17. in 25. novembrom – o katerih smo več govorili v prejšnji oddaji Črne Luknje; dvotedensko protimilitaristično dogajanje v knjižnici Publico v Parizu med 5. in 26. novembrom ter antimilitaristična skupščina v Italiji.

Ne vojne med ljudmi, ne miru med razredi.

Odbor za odnose pri Internacionali anarhističnih federacij – IFA, Atene 5. november 2023

Konec delovanja neodvisne medijske platforme Komunal.org

Po več kot 10 letih aktivnega medijskega dela se poslavlja neodvisna medijska platforma Komunal.org. Projekt je vzniknil na valu gibanja 15o, ki je v letih 2011 in 2012 odprlo široko fronto gibanja proti tedanji politiki zategovanja pasov, nato pa skozi celotno obdobje nemirov, ki je sledilo, tvorilo osrednjo medijsko platformo lokalnega antiavtoritarnega gibanja. V vseh letih je sproduciral nešteto video-prispevkov, reportaž, več dokumentarnih filmov, na svoji spletni strani pa objavil veliko število izjav političnih skupin, zapisov in drugih artikulacij, ki so nastajale sredi boja proti kapitalizmu in njegovemu opustošenju. Marsikateri protest ali intervencija je danes na dostopen način arhivirana izključno zaradi napora kolektiva Komunal.org.

Tako kot mnogi drugi radikalni mediji tudi Komunal.org ni ušel sodobni cenzuri in si je že pred leti nakopal ukinitev kanala na YouTube-u, na katero je reagiral s prehodom na skupnostna orodja kot so PeerTube in Mastodon. Kolektiv se je po daljšem strateškem premisleku odločil za prenehanje produciranja novih vsebin, hkrati pa namerava po svojih močeh še naprej ohranjati dostopnost do vsega do sedaj objavljenega gradiva, prav tako bo še naprej dostopna spletna stran komunal.org.

S koncem Komunala je lokalno zazevala velika luknja na področju samoorganiziranega neodvisnega medijskega dela, ki bi bilo prvenstveno namenjeno krepljenju glasov znotraj bojev, ki vznikajo proti vsem oblikam zatiranja. Medijsko-politična iskra, ki se je v zadnjem desetletju ohranjala prek Komunal.org, bo sedaj nov ogenj morala zanetiti nekje drugje. V upanju, da ta čimprej zagori prenašamo še zadnje besede kolektiva: "Z globoko ljubeznijo do vseh, ki se ne predajo: vidimo se na barikadah."

Izjava kolektiva Komunal.org

***

V osrednjem delu današnje oddaje bomo poslušali izsek iz intervjuja, ki ga je pripravil The Final Straw Radio iz t.i. Združenih držav Amerike o procesu francoske države proti sedmim antiavtoritarnim aktivistom, obtoženim terorističnega organiziranja, med drugim tudi anarhistu, ki deluje pod imenom Libre Flot in je obtožen na podlagi sodelovanja v YPG enotah kurdskega osvobodilnega gibanja.

Sojenje je potekalo med 3. in 27. oktobrom letos, skoraj tri leta po začetku procesa, imenovanega tudi afera 8. decembra. Sodišče bo odločitev sporočilo 22. decembra. V kolikor obtožene osebe spozna za krive, tem grozi od dveh let pogojne kazni do šest let zapora. Takšna odločitev sodišča pa hkrati pomeni možnost enostavnejše uporabe proti-teroristične zakonodaje tudi na primeru anarhističnih in antiavtoritarnih gibanj brez kakršnihkoli tehtnih dokazov.

Celoten intervju lahko poslušate na strani The Final Straw Radia.

Več informacij lahko najdete na spletni strani solidarnostne kampanje v podporo obtoženim.

***

Zgodovinski opomnik: 50 let upora na Politehnični fakulteti

Pretekli teden je minilo 50 let od upora proti diktaturi vojaške hunte v grčiji, natančneje od zasedbe Politehnične fakultete v Atenah, ki je bila krvavo zatrta s strani oblasti. Vojaška hunta, ki je bila na oblasti med leti 1967 in 1974, je bila zaslužna za mučenje, zaprtje in izgon tisočih. Prav zasedba Politehnične fakultete pa velja za začetek njenega konca.

Glasovi upora so se masovno združevali že pred odmevno novembrsko zasedbo. Študentje prava so skupaj s širšim gibanjem proti diktaturi med drugim zavzeli Pravno fakulteto univerze v Atenah 21. februarja 1973 v okviru stavke proti naborništvu. Oblasti so na zasedbo odgovorile z brutalno policijsko represijo, a ji je kljub zatrtju uspelo prižgati baklo, ki se je razplamtela nekaj mesecev kasneje.

Študentska stavka na Politehnični fakulteti se je začela 14. novembra 1973 ter kmalu prerasla v množičen upor proti diktaturi vojaške hunte pod še danes odmevnim sloganom kruh-izobrazba-svoboda. Istega dne se je po odločitvi skupščine zasedlo Politehnično fakulteto. Študentskemu gibanju so se pridružila tudi delavska in kmečka gibanja, ključni pa so bili tudi anarhistični in antiavtoritarni glasovi ter ideje, ki so se uspešno ukoreninile znotraj tega gibanja in se razraščale na vsa kasnejša.

V naslednjih dneh zasedbe so po okoliških ulicah potekale številne množične demonstracije ter napadi na oblastne strukture, znotraj zasedene fakultete pa je deloval tudi piratski radio, ki je pomembno pridodal k širjenju informacij in glasov upora.

Napetost se je stopnjevala že na predvečer krvavega obračuna, ko so policijske sile tudi s streljanjem in uboji brutalno napadle zasedbo fakultete. V večernih urah so na pomoč poklicale še vojsko, ki se je pred zasedbenike vkopala s tankom.

Tank je skozi vrata poslopja Politehnične fakultete zapeljal 17. novembra ob tretji uri zjutraj in pri tem brutalno pokončal več ljudi na dvorišču zasedene fakultete. Policisti so že na vhodu ustrelili srednješolca Diomidisa Komninosa, po vstopu tanka pa le nadaljevali s svojim krvavim obračunom tako nad protestnicami in protestniki kot tudi nad naključnimi mimoidočimi, pri čemer je najmlajša žrtev državnega nasilja imela le pet let.

Uradna poročila preiskav po padcu vojaške hunte govorijo o smrti 24 civilistov in stotinah ranjenih, vendar so dejanske številke ustreljenih ali pod gosenicami tanka zmečkanih in izginulih precej višje.

Krvavi pokol na Politehnični fakulteti je poleg svojega doprinosa k razpadu vojaške hunte prinesel tudi znano univerzitetno imuniteto pred policijskimi intervencijami oziroma univerzitetni azil visokošolskih institucij v grčiji, ki prepoveduje vstop represivnim organom na območje univerz ter univerzitetnih kampusov brez izrecnega povabila rektorskega senata. Da zgodovina ni le zgodovina, ne glede na ves trud kasnejših vladajočih, ki bi želeli pokol na Politehnični fakulteti komemorirati kot zgolj tragedijo daljnih časov, kažejo tudi naprezanja trenutne Mitsotakisove vlade po umiku univerzitetnega azila.

Da zgodovina ni le zgodovina govorijo tudi vseprisotni napadi grške države, pa četudi ne več vojaško-diktatorske, na anarhistična, antiavtoritarna ter druga progresivna družbena gibanja. Odpor proti vojaški hunti na Politehnični fakulteti leta 1973 se kljub reformističnim tendencam ni boril le proti diktaturi, temveč je imel širši revolucionarni naboj, ki še kako odmeva tudi danes v iskrah upora proti vsem vojnam, vojaškim okupacijam, represiji ter kapitalističnemu opustošenju narave in družbe.

***

Napovedi:

1. Dvodnevna konferenca o preminulem tovarišu Claudiu Venzi, 23. in 24. novembra na večih lokacijah v Trstu

V Trstu trenutno poteka dvodnevna konferenca o preminulem tovarišu Claudiu Venzi, pod imenom "Claudio Venza: libertarna Španija med zgodovinopisjem in politično militantnostjo". Gre za univerzitetni dogodek čegav osrednji del bo vendarle vključil tovariše in tovarišice iz različnih anarhističnih skupin in struktur v Italiji. V okviru dogodka bo tudi v prostorih Germinala danes zvečer večer posvečen Venzi. Na Claudia smo se v začetku oddaje spomnili tudi mi z anarhistično pesmijo, ki jo je napisal Pietro Gori, Claudio pa imel tako rad...

2. Infokafana: Podnebne spremembe, vremenske ujme in anti-avtoritarni odzivi nanje; A-Infoshop, Metelkova mesto, petek 24.11. ob 20h