In ravnodušju je sledila kazen,

ki se v trpljenju mogla ni roditi,

kajti trpeti pravi se krepiti,

kdor ne trpi, objame ga bojazen.



In ravnodušju je sledila kazen,

vse je viselo le na eni niti:

Je smiselno živeti, se boriti?

In svet postal je mrk in neprijazen.



In čutil sem, kako sem sam slabel,

kako sem tonil, tonil v maloupnost,

ko sem le vase, vase, vase šel.



Zdaj sem spoznal, da samo trdna skupnost

in borba dá ti nov razmah.

Zato ne obupuj, ne bodi plah.

Srečko Kosovel je zagotovo najpomembenjši domači poet. Sežanska zasedba, zbrana okrog pronicljivega domačega glasbenega velemojstra Martina Ukmarja (alias Tovariš Strmoglavljen), se je odločila narediti zvočno kuliso poeziji tega izvenserijskega domačega pesnika, ki jo sami opredeljujejo kot »Dorsko lidijski post konstruktivističen pop noise v drop d-ju« in ga plemenitijo z zanimivimi zvočnimi krajinami. Na glasu tako najdemo Rafaela Vončino, za efekti in električno kitaro Martina Joga, Ana Marinkovič dodaja zvok flavte, Tjaž Slavkovič skrbi za eterični fluid in ritem, Strmoglavljeni Ukmar pa za tamburin, klarinet, kitaro in efekte. Verjetno najvznemirljivejši novi projekt, ki ima svojo zgodovino sicer v sorodni postavi že v letu 2011, ko je pri poetskem delu sodelovala še Vanja Plut, a se je sedaj preobrazil in letos dodobra vzklil na domorodni grudi.



link na fb: https://www.facebook.com/kovesolje/