Ne bomo trdili, da je to apologija, ampak oddajo vidimo kot nek odgovor na kritike uredniške politike Radia Študent, češ da se v zadnjih letih občutno premalo pozornosti poveča kitarskim muzikam, rocku, če želite. Kljub relativni elektronizaciji naših glasbenih valov kot odgovor na globalne glasbene trende, Radio Študent vselej ostaja relevanten medij tudi za kitarske muzike; in kot tak ostaja kraj, kjer se o teh muzikah diskutira , se jih predvaja, recenzira in predstavlja. Treba pa je razumeti, da kitarske godbe ostajajo relevantne za precej drugačno publiko kot pred desetletjem ali dvema, saj je zanje značilno oddaljevanje od najstnikov in odraščajočih posameznikov, med katerimi danes prevladujejo hiphop, trap, EDM in druge zvrsti. Relevantne torej ostajajo predvsem že vzgojenim ušesom oziroma dolgoletnim sledilcem kitarskih scen. 





Brian Eno v eseju Scents and Sensibility iz leta 1992: 



Rock music, I kept saying, was a music of timbre and texture, of the physical experience of sound, in a way that no other music had ever been or could have ever been. It dealt with a potentially infinite sonic pallette, a palette whose gradations and combinations would never adequately be described, and where the attempt at description must always lag behind the infinites of permutation.

>> Priklopite se to soboto ob 22.00h