Exit, 2012

V današnji Pasji bombici se poglabljamo v zvočni svet producenta Oliverja Perymana, ki ustvarja pod imenom FIS. Dober mesec nazaj je pri cenjeni londonski založbi Exit Records izdal svoj novi mini LP The Commons.

V poplavi producentov sodobne elektronske glasbe le redkim uspe izdelati zares unikaten in prepoznaven zvok, s katerim se že na prvi posluh odlepijo od ogromne množice generičnih posnemovalcev žanrskih aksiomov. Nominalno FIS-a uvrščajo med drum’n’basserje vendar širina njegovih produkcij na plošči The Commons priča o nasprotnem. Gre za producenta s širokim žanrskim razponom, ki z zadnjimi nekaj izdajami kaže, da gre za izreden talent. Najlažje bi bilo reči, da je FIS-ova distinkcija določena z njegovim geografskim poreklom, saj izhaja iz eksotične dežele Maorov, natančneje iz Wellingtona na Novi Zelandiji. To do neke mere gotovo drži, več kot očitno v zadnjem komadu mini LP-ja, Patupaiarehe, ki se tematsko in po naslovu naslanja na mistiko Maorov in v svojem tribalističnem ritmu in klavstrofobični atmosferiki vlažnih novozelandskih gozdov zlahka prikliče v spomin te slikovite bojevnike. Produkcijski perfekcionizem njegovih kreacij FIS-a uvršča ob bok zanimivejših elektronskih producentov tega trenutka, težko pa je verjeti, da bo s svojim individualističnim pristopom do fenov in limitiranimi izdajami kdaj dosegel množice.

Zaključni komad, Patupaiarehe, ki s svojim srhljivim ambientom sprehodi četico mravljincev po hrbtenici navzgor, odločilno zaznamuje mini LP The Commons. Fantastična kreacija, ki sodi v kategorijo tistih komadov, ki človeku vračajo vero v glasbo in voljo do ponovnega odkrivanja njenih skritih odvodov. Bravo FIS.