Kino Šiška, 9. 10. 2013

Women in black

Kino Šiška je po dobrih štirih letih delovanja doživel še svoj tisoči dogodek, ki so ga obeležile ženske. Sprva se je v Katedrali odvila premiera dokumentarnega filma o feminističnih aktivistkah Pussy Riot, nato pa so se eno nadstropje nižje v Komuni stropni nosilci opreme zatresli pod težo basov, ovitih v prefinjene ženske vokale.

Uvod v koncertni večer je pripadel ljubljanski večstranski zvočni umetnici in glasbeni producentki Dot, ki je svoj dolgometražni prvenec Calling Home, ki je izšel lani pri njeni založbi Read Write Music, javnosti prvič predstavila v tej obliki. Album, ki ga zaznamuje njen vokal, je na odru predstavila s petjem, ki ga je v podlagi spremljala glasba z laptopa, v katero je Dot posegla z minimalističnimi modulacijami svojega glasu. Po otvoritvenem komadu IMF je - sprva simpatično sramežljivo, nato pa z vsakim komadom bolj suvereno - Dot postopoma polnila Komuno, ki je ob koncu njenega nastopa štela kakih 50 duš. Intimno vzdušje so odlično dopolnjevale luči, zaradi katerih se je prizorišče prelevilo v udoben in domačen prostor. V dobre pol ure trajajočem nastopu je Dot - ki smo je sicer bolj vajeni videti za gramofoni - s komadi, kot so denimo Mx4, Confession in Dreamz are forever - pokazala velik potencial v tovrstnih živih vokalnih nastopih, ki jih v prihodnje lahko samo še pozdravimo, in obenem potrdila svojo večstransko nadarjenost.

Po nekajminutni pavzi je na oder stopila druga dama v črnem, varovanka britanske založbe Ninja Tune, Emika. Udarni začetek koncerta s komadom Sleep with my enemies je takoj razkril smer, v katero se nagiba Britanka čeških korenin. Natančno izdelana koreografija in vizualna podoba, ki so jo luči še dodatno poudarile in se z njo odlično zlile, sta potrdili pomembnost vizualne komponente, na kar napeljujejo že Emikini videospoti. Mojstrska performerka se je ob doživeto odpetih pesmih spretno zvijala na odru, koketirala s fotografi in snemalci ter med drugim tudi zavrtela eno od plešočih občudovalk njenega nastopa. Emikina eksplozivna energija je že tako razposajeno publiko še dodatno sprostila in v dodobra napolnjeni dvorani verjetno ni bilo nikogar, ki se ne bi zibal vsaj v kolenih.

Videz fatalne ženske, ki si ga je nadela v namene promocije albuma DVA, ni nekakšen poceni način pridobivanja pozornosti publike, temveč le del performansa in sporočila, ki se je izvrstno vključilo v koncept celotnega sredinega večera v Kinu Šiška. Nastop namreč stoji na trdnih temeljih izpiljenega in čistega zvoka, ki je v Komuni zazvenel v vsej svoji polnosti. Zamazala ga je samo v zadnjem komadu, ko je base spustila z vajeti in brneče zaključila svoj nastop.

Emikina glasba zaživi v polnosti šele na odru, ko jo dopolnijo vsi do zdaj omenjeni elementi. Podobno kot Dot je Emika pela na glasbo, predvajano z laptopa, ki jo je sama manipulirala in tudi dopolnila z nekaj sekvencami, odigranimi na sintiču. Odlično razpoloženo občinstvo se je v skladu s pričakovanji najbolj odzvalo med drugim na komad She beats in skladbi Professional Loving - ki smo jo slišali v bisu - ter Drop the other z glasbeničinega prvega albuma. Na koncertu smo slišali dobršen del novega albuma in se lahko še enkrat prepričali, da je treba glasbenike poslušati tudi v živo in doživeti drugo dimenzijo glasbe, kot jo ponuja samo poslušanje z nosilcev zvoka.

Po Emikinem senzualnem nastopu so imeli njeni oboževalci možnost krajšega druženja z njo, ki ga je spremljala vrnitev Dot na oder. V približno 20-minutnem razgibanem DJ-setu se je slednja sprehodila od V.I.V.E.K.-ovih subov do technoidnih poskočnic in poskrbela za mini party za dva sedeča in pet plešočih osebkov, ki bi verjetno lahko nadaljevali v podobni maniri še dolgo v noč.

Fotke s koncerta (Avtor: Jože Svetičič)