HELMET, LOCAL H | Radio Študent

HELMET, LOCAL H

Recenzija dogodka
2. 3. 2017 - 17:30

Foto: Aleš Rosa

CUK Kino Šiška, 1.3.2017

 

Včeraj so se na pepelnično sredo v Kino Šiška vrnili vplivni Newyorčani Helmet, ki smo jih obravnavali tudi v DJ Grafitih ta pretekli vikend. Po koncertu leta 2014, ko so obeleževali 20. obletnico albuma Betty, so se tokrat predstavili z lanskim albumom Dead to the World. Že objava, da bo zasedba nastopila v manjši Komuni Kina Šiška pa je sprožila veliko dilem, vprašanj in tudi skrbi, da bo obisk koncerta slab. Že res, da edini ustanovni član Page Hamilton in  pomlajena ekipa z novim albumom ne predstavljajo nobenih presežkov in prelomnih točk v diskografiji zasedbe, vseeno pa v nekaj komadih stopajo na teren, ki jim je bil do sedaj tuj. V bolj poenostavljenem - manj matematičnem, mehkejšem – manj udarnem, spevnejšem – manj robustnem pristopu, se Helmet nagibajo h glasbi, ki ima največ skupnega z njihovimi zadnjimi izdajami.

Na trenutni evropski turneji Helmet koncertirajo skupaj s čikaškimi Local H, ki svojo razcepljenost med hrupnim rockom, grungeom in indie rockom predstavljajo že od konca osemdesetih. Po mnogih rošadah v postavi Local H trenutno sestavljata ustanovni član Scott Lucas na kitari in vokalu ter Ryan Harding za bobni. Ob sami okleščeni postavi pa delujeta suvereno, karizmatično z jasnim »straight to the point« pristopom. Vrata se poslušalcem odpirajo predvsem v sfere noise rocka založbe Amrep, vokalnih minimalizmov surovega grungea in drvečih linij repetitivnega žaganja. Jasnost zgodnejših albumov v živo kaj kmalu pridobi zamazanost in globino, saj Scottova raznoliko efektirana kitara z basovskimi temelji vozi poudarke in prijeme vse širše, ob vsej razvodenelosti in razvlečenosti komadov, ki se med »feedback« pavzami pogosto interpretirajo kot naslednja pesem. Local H sta si za en komad celo sposodila kitarista in basista zasedbe Helmet; Dave Case in Dan Beeman sta bila tako prisotna pri še večjem frekvenčnem razponu zasedbe, ki je pred skupnim komadom začela počasi odzvanjati z zanimivostmi. Dvojec je na včerajšnjem koncertu kljub maloštevilni publiki predstavil glasen klubski sprehod po svoji diskografiji, na kateri ni umanjkal niti zadnji album Hey, Killer.

Po točnem začetku in tri četrt urnem nastopu Local H je oder pripadel Helmet, bendu, ki je spravil na kup stare znance, starce, mlajše »starodušce« in mlade, nadebudne poslušalce. Kako pripraviti večjo brco v občinstvo kot z jazzerskim uvodom in komadom Beautiful Love z albuma Betty, ki razneženost sprevrže v objestnost distorzije in ritmike(?). Z masivnim, razločnim zvokom so Helmet predstavili predvsem komade z novega albuma Dead to the World, ki se na prvi posluh res približajo udarnosti zgodnjih albumov. A to ni veljalo za vse. Komada, kot sta I Love my Guru in singel Bad News, delujeta presenetljivo udarno in agresivno, medtem ko denimo komada Life or Death in Drunk in the Afternoon kljub prepoznavnim neobičajnim akordom razmažeta paleto odsekanih ritmik v bolj raznežene vode. Vseeno pa si prevelikega odstopanja Helmet niso dovolili. Izbor komadov je skrbel za nihanje med novejšimi albumi, vmes pa postregel s starejšimi zimzelenčki, ki pa so prišli do izraza komaj ob samem bisu. Večji izbor novejših komadov je rahlo razvodenel sredico nastopa in odganjal ter mešal občinstvo, ki pa je na koncu vseeno napolnilo Komuno. Pageov glas in igranje sta v odlični formi, prav tako se pomlajena ekipa drži ob podivjanemu »starcu« in mu sledi v sproščenem duhu, kar smo lahko zasledili že ob predstavitvi članov. Klubsko in intimno vzdušje jim je vidno bolj pisano na kožo, komentarji publike pa vedno dobrodošli. Za zadnji komad rednega dela je bend odigral Wilma's Rainbow, se kmalu zatem vrnil, nakar so sledili še Unsung, Give It, Milqutoast, Sam's Hell in seveda In the Meantime, kar pa ob začetku zadržanega poslušalstva še ni zadovoljilo. Izborili so si še drugi daljši bis in poklon celotne ekipe.

Komuna se je tako izkazala za odlično prizorišče, ki vsaj proti Katedrali nekako približa klubsko vzdušje, kjer sta oba tokratna benda tudi doma. Glasba disonanc in nenavadnih ritmik je s 56-letnim Pageom in ekipo še enkrat zadonela. Po zadnjih besedah: »Please, have us back!« pa lahko samo čakamo na naslednjo reprizo. Medtem  pa: »In the Meantime!«

 

Avtorji: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Komentarji

Pravzaprav so v dotičnem komadu Local H zaigrali kar trije Helmetovci, tudi bobnar, tako da sta bila istočasno v igri dva kompleta bobnov.

Fajn koncert. Le toncu bi lahko nekdo prišepnil, da za par decibelov zniža volumen.

green bass and violet guitar; peaceful colors

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.