Trnfest, 21. 8. 2013

Na dan, ko je imperialni škorenj z obsodbo Bradleyja Manninga svojo železno peto še bolj pritisnil na vrat ideje svobodne družbe, je oder festivala Trnfest obiskal provokator, pronicljivi politični analitik in všečni nergač Jello Biafra. To je bil njegov tretji obisk slovenskih odrov, potem ko je s svojo guantanamsko šolo medicine v minulih letih nastopil na trboveljskem festivalu Šklab in v ljubljanskem Kinu Šiška. Tokratni nastop na Trnfestu je bil med dogodki tega ogroženega festivala gotovo najbolj obiska vreden. Težko bi bilo drugače, saj je Jello Biafra ena najvidnejših osebnosti angažirane alternativne godbe. Po razpadu kultnih Dead Kennedys je nadaljeval projekte z drugimi vidnimi skupinami in izvajalci, vodil založbo Alternative Tentacles in se odlično odrezal tudi v spoken wordu. Zdaj pa minulih pet let navdušuje fene drugačno zastavljene glasbe in kritiška ušesa s projektom Jello Biafra and the Guantanamo School of Medicine.

Problemi sveta, ki tlačijo dol 99 odstotkov ljudi, ostajajo isti. Pohlep, tercijalstvo, volkodlaki z Wall Streeta, prikriti rasizem, korupcija, potrošništvo in vojni dobičkarji niso šli nikamor. Tudi Jello Biafra ni šel nikamor, še vedno se političnih in družbeno perečih problemov loteva z dobro mero sarkazma, ostrih in dobro merjenih napadov ter satire in pronicljivosti. Pri Biafrovem novejšem glasbenem udejstvovanju ne gre za nostalgijo po časih, ki jih nikoli ni bilo, ampak za angažirano opazovanje in komentiranje trenutnih razmer. Če lahko mnogim starim pank zasedbam opravičeno očitamo kapitaliziranje na glasbi, ki so jo izdajali pred več desetimi leti, Biafri tega ne moremo. Z zasedbo Guantanamo School of Medicine namreč ustvarja svežo, prepričljivo in dobro ustrojeno glasbo, pametno izbrane verze pa usmerja v izdelano in samosvojo kritiko vseobsegajočega sistema nadzora.

Jello Biafra je z The Guantanamo School of Medicine aprila izdal drugi studijski album "White People and the Damage Done", ki je predstavljal osrednji del včerajšnjega nastopa na Trnfestu. Tega so začeli z uvodno pesmijo z nove izdaje "The Brown Lipstick Parade", redni del pa končali z zadnjo na albumu, agitatorsko "Shock-U-Py". Starih pesmi je bilo zgolj za vzorec. Novi album je hitrejši in bolj pripraven za igranje v živo, lahko bi rekli, da je bližje glasbenim postulatom zasedbe Dead Kennedys. Dolgometražec "White People and the Damage Done" pred seboj gloda vse živo.

Tudi Jello Biafra je včeraj s skupino pred nabitim avditorijem KUD-a France Prešeren na svoji poti čez koncertni set glodal vse živo. To je bil res odličen koncert. V uro in pol dolgem nastopu je skupina ob podpori zavidljivo ozvočene glasbene slike dodobra razgrela občinstvo z udarno izvedbo studijsko zamišljenih komadov, ki jih je med instrumentalnimi deli Biafra dodatno oplemenitil s pantomimo, vidno razpoložen pa je tudi sam nekajkrat stejdždavjal z odra. Tradicionalno so Jello Biafra in The Guantanamo School of Medicine zaigrali tudi nekaj večnih klasik zasedbe Dead Kennedys, ki so še posebej razvnele občinstvo. 

Seveda so ogromno odobravanja občinstva poželi predvsem Biafrovi artikulirani govori med komadi, aktualizirani na trenutno gospodarsko in politično dogajanje. Pa naj bo govora o servilnem izvajanju ideologije varčevalnih ukrepov ali pa o napadu na državljanske pravice pod pretvezo boja proti terorizmu. Še posebej ganljiv trenutek koncerta je bil, ko je Biafra s krajšim napadom na ameriške oblasti med pesmijo "California über alles" spomnil na tri vidnejše osebe zavzemanja za svobodnejšo družbo - Bradleyja Manninga, Edwarda Snowdna in Juliana Assangea. Biafra je na koncertu na Trnfestu znova pokazal, kako se streže stvarem, če imaš bend, ki se ima za družbeno-politično kritičnega, ter ob podpori svojih The Guantanamo School of Medicine upravičil vlogo enega od markantnejših frontmenov angažirane alternativne godbe.