Podrum, Reka, 10. 5. 2014

Reški Podrum je pred pari tedni praznoval jubilejni 100. koncert, kar je kar zavidljiva številka. Gre za majhen skvot v reškem pristanišču, kjer se dogajajo več ali manj podzemne zadeve, kot je koncert, ki ga danes recenziramo.

V soboto so v Podrumu nastopili slovenski heroji Leechfeast in belgijski Link. Dogodek je bil zanimiv, ker Leechfeast zelo malo nastopajo na domačih odrih ali pa v bližini. To je bil tudi njihov zadnji špil na evropski turneji, ki jih je v dveh tednih popeljala po centralni Evropi. Poleg tega moramo še omeniti, da so dečki pred kratkim izdali split 7-inch z anarho blackmetalci Marnost.

Tako kot je bilo za pričakovati, so Leechfeast od samega začetka ustvarili pravi zvočni zid. Ni skrivnost, da bend zna ustvariti pravi zvok in da so njihovi koncerti glasni, tako kot se spodobi za tak žanr. Njihov doom sludge je morbiden in umazan, brez kompliciranja, surov in enostaven. Vseeno pa kljub vsej enostavnosti bendu uspe ustvariti raznoliko atmosfero, predvsem zahvaljujoč nasilnemu mlatenju činel in vokalu, ki z različnimi niansami kričanja stopnjuje brutalnost celotnega performansa. Leechfeast v komadu ponudijo le par rifov, toliko, da se jih po navadi da prešteti na prste ene roke. Dosti gradijo na monotonosti in ponavljanju, kar je za ta žanr nekaj tipičnega. Prav s fenomenalnim zvokom jim uspe pričarati to odstranjeno atmosfero, ki te povleče v svoj mračni vrtinec in te ne izpusti, vse dokler se feršterkerji ne ugasnejo. Nastop, ki je trajal dobre pol ure, so zaključili s priredbo komada zasedbe Wipers. Skratka, Leechfeast niso razočarali in lahko le upamo, da bodo spet kaj v kratkem nastopili tudi pri nas.

Link so imeli težko nalogo, saj so Leechfeast postavili standard zelo visoko. Link je drugače belgijski bend, ki ima kar solidno kilometrino in preigrava nekakšen temačen crust, ki je zelo spominjal na His Hero is Gone. Bili so glasni, njihov zvok je bil zelo rezek in čepki za ušesa so bili zelo dobrodošli. Bend je deloval zelo suvereno, ampak kontrast med nastopajočima je bil prevelik, skorajda shizofren. Če so se Leechfeast trudili igrati čim bolj počasi, so Link hoteli biti čimbolj drveči in hrupni. Skakali so nekje med drvečim d-beatom in bolj počasnimi deli. Žal so res preveč spominjali na His Hero Is Gone in manjkalo jim je ustvarjalnosti. Za konec pa so odigrali še priredbo od omenjenih, The Unwanted Child. Njihov nastop ni bil slab, ampak vse to smo že prevečkrat slišali.

http://leechfeast.blogspot.be/

http://linkbelgium.com/

Foto: Damir Batarelo