Gromka, 19. 10. 2014

 

Včeraj se je v Gromki zgodil koncert švicarskih Monkey3, ukrajinskih Stoned Jesus in domačih Ooral Sea. Načrt za nedeljski večer je bil tako zastavljen, ko je organizator KiborgSpužva Büking najavil prihod treh skupin, ki spadajo med častilce dobrega riffa.

Vrsta pred Gromko se je zvečala, ko sta duo Ooral Sea začela s svojim setom. Bend prihaja iz Krškega in je ravnokar zaključil s snemanjem svojega prvenca. Glasba, ki jo Ooral Sea igra, se giblje od garažnega rocka, nizkih, stonerskih delov pa vse do grunga. Kitarist in pevec svoje riffe krepi s phaser efektom in vse skupaj deluje precej polno, ko mu bobnar pomaga z dinamičnimi udarci. A kaj, ko se komadi začnejo ponavljati, vse skupaj postane monotono in poslušalec zgubi tisti flow, ki ga je bend posredoval na začetku koncerta. Očitati jima je predvsem neuigranost in pomanjkanje suverenosti, saj sta komaj pričela s koncertiranjem.

Če je bila Gromka na koncertu Ooral Sea napol polna, se je do zadnjega napolnila, ko so na oder stopili Stoned Jesus. Ukrajinska zasedba je že gostovala v Gromki, letos pa je v Sloveniji že drugič. Že v prvem komadu je kitaristu počila struna in sledil je jam med basom in bobni. Prva dva komada sta zajemala nov material, ki ga Stoned Jesus predstavljajo na prihajajočemu albumu Rituals Of The Sun. Sledila je skorajda že klasika I'm The Mountain, ki jo je publika odpela zraven. Vidi se, da imajo Ukrajinci pri nas veliko privržencev, ki so bili vse prej kot razočarani. Naslednji komad je bil cover ameriških post hardcorovcev Unwound, in sicer Envelope. Cover nekako ni spadal v kontekst glasbe Stoned Jesus, je pa pohvale vredna interpretacija komada in bobnarski vložki. Po še eni počeni struni in novemu improviziranemu igranju bobnarja in basista je bend zaključil s komadom Electric Mistress. S šestimi komadi so Stoned Jesus bili skorajda prekratki, njihov zvočni napad pa je bil mogoče malo prepotih. Mogoče pa ima avtor recenzije skurjena ušesa od četrtkovega koncerta Swansov.

Zadnji so nastopili Švicarji Monkey3, ki obstajajo že od leta 2001. Lansko leto so podpisali z založbo Napalm Records, ki med drugim izdaja bende Vista Chino, Karma To Burn in nenazadnje tudi Johna Garcio. Monkey3 so se kot bend skozi leta zelo spreminjali. Začeli so s klasičnim surovim stoner rockom, po dolgoletnem eksperimentiranju pa so obtičali v nekakšnem space rocku z vizualnimi efekti. Zasanjani, dolgi komadi so publiko odpeljali v drugi svet. Vizualije, ki so hipnotizirale vse zbrane, so se odvijale tudi na bas bobnu. Floydovsko kitarske solaže so spremljale klaviature in želja po vokalu je hitro zamrla. Na momente so spominjali na Yawning Man ali pa na My Sleeping Karma, ki skupaj z Monkey3 tvorijo sam vrh svojega žanra. Ne preveč glasni Monkey3 so bili tako vrhunec nedeljskega večera, saj se po hudem vikendu ne prileže nič boljšega kot lepe ambientalne melodije kitare in počasnega groova.