Mostovna, Nova Gorica, 7. 10. 2015

Pred kratkim je po hardkorovskih kuloarjih završalo. V deželico pod Alpami prihajajo legendarni detroitski hardkorovci Negative Approach. In res so prišli. Štiriintrideset let po svojem nastanku so v sredo, 7. oktobra »zagodli« v goriški Mostovni.

Pričakovali bi, da se bodo zaradi Negative Approach v Mostovno valile trume ljubiteljev starošolskega hardkora, pa žal ni bilo tako. Last minute koncert in termin sredi tedna sta verjetno precej pripomogla k temu, da nismo stali drug na drugem in da se je koncert zgodil v mali dvorani Mostovne. Ta je bila precej žalostno prazna, ko je svoj nastop začela prva predskupina, ki sliši na ime Pungert. Mlad postojnski trio, ki o sebi pravi, da igra le avtorske komade, odpete v postojnskem narečju, je prijetno presenetil z zvokom, ki gre po stopinjah starih slovenskih hardkor zasedb, kot so U.B.R. in podobni. Žagajoča kitara, deklamirajoč vokal in silovita ritem sekcija, v kateri zna basist presenetiti s precej švigajočimi licki, so dali dokaj suvereno odigran repertoar, ki bi si vsekakor zaslužil več poslušajočih ušes.

Precej več suverenosti, verjetno zaradi večje kilometrine na odrih in s tem posledično večje samozavesti, so pokazali modernejše zveneči, italijanski Misery for a Living. Z agresivnejšim vokalom in kitaro ter ekstremno brutalno ritem sekcijo so naša ušesa nafilali z dobro dozo energičnega in raznolikega hardkora, v katerem na trenutke zasledimo tako Sick of It All kot Negative Approach, pa tudi bolj »hrustljave« zvoke, ki se jim znajo zelo približati, ne pa tudi povsem predati. Tako so Misery for a Living pripravili dober teren za očake, ki so več kot očitno vplivali tudi na njihovo delovanje.

Detroit poznamo po marsičem. Nekoč prosperirajoča avtomobilska industrija in brezčasni zvoki Motown soula sta verjetno najbolj znana med večino ljudi. Manjšina, ki prisega na punk in rokenrol, bi seveda takoj pomislila na The Stooges in MC5. Nekateri pa se bodo spomnili tudi Meatmen, Necros in ne nazadnje, na Negative Approach.

Ob svojih začetkih so Negative Approach veljali za enega najbolj energičnih hardkor bendov, za katerega je bilo značilno, da posnetki še zdaleč ne dosegajo silnosti živih nastopov. In tako je tudi še danes. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bo vokalist John Brannon z več kot tremi križi plusa na svoji grbi divji, kot je bil nekoč, ko je s svojo obrito glavo in mrkim izrazom predstavljal prototip ameriškega skinheada. Danes je njegov nastop bolj statičen, zato pa glas še vedno zelo vreščeč – na trenutke morda že malo preveč za bobniče – in izraz bolj mrk kot kdajkoli prej. To pa ni prestrašilo ducata najpogumnejših in najbolj navdušenih, ki so v ospredju odra zadovljno podivjali, se obešali na Brannona in peli v mikrofon, ko jim ga je ponudil. Bend pa je, ojačan z mlajšimi silami, drvel iz komada v komad in serviral »hite«, kot so Can't Tell No One, Negative Approach, Tied Down, Ready To Fight in še celo vrsto svojih klasik z dodatkom kar štirih priredb, med drugim Chaos od 4skins in Borstal Breakout od Sham 69, ki je v bistvu zaključil drugi bis in tudi koncert.

Če so Negative Approach ob svojih začetkih veljali za enega najbolj energičnih hardkor bendov, bi skorajda lahko rekli, da se med take uvrščajo še danes. Če vzamemo v obzir, da niso več najmlajši seveda. Da edini originalni član – vokalist John Brannon - ni več najmlajši. Da so vmes imeli zelo veliko pavzo – celih dvaindvajset let. In malo spregledamo večjo statičnost. Vendar roko na srce, tudi precej mlajši predskupini nista razturali z razgibavanjem. Toda sila, s katero dajejo glasbo iz sebe, ostaja pri Negative Approach skorajda ista. Zato tudi podajanje sporočila izgleda iskreno. Tako sem slišala in čutila jaz, predvidevam pa, da tudi večina preostalih »blagoslovljenih duš«, ki so v sredo na Mostovni poslušali to hardkor mašo.