Zvočni prepihi, 2017

S tokratno Tolpo bumov se bomo spustili po toku skrivnostne tvarine, zvočnega zvarka izpod prstov - med drugim našega radijskega sodelavca - Blaža Pavlice, ustvarjalca in navdušenca nad digitalnimi rešitvami zvočne ali vizualne performativne geste. Blaž je do danes še najbolj izstopal z nekaj zelo intrigantnimi produkcijami za kompilaciji Chilli Space in Gibanica, morda tudi kot soavtor oddaje Partijska linija na našem domačem, torej partijskem Radiu Študent. Njegov glasbeni svet je najočitneje razprt med miljeja na eni strani klubske elektronske glasbe in na drugi DIY širjav, predvsem tistih odprtih manj konceptualno ali šolsko obremenjenim poskusom s tehnikami zvočnih abstrakcij, konkretneje zvočne sinteze in kompleksnega procesiranja takšnega ali drugačnega signala. Kot rečeno, se Blaž pogosto tudi v istih programskih okoljih ukvarja tako z zvokom kot z videom.

Izdaja pod drobnogledom tokratne Tolpe je izšla pri založbi Zvočni prepihi, izpostavi še enega prijateljskega pobudnika Jake Bergerja, ki se s svojo založniško dejavnostjo tokrat že drugo leto vključuje v linijo anticipacije slovenskega prispevka k iniciativi Multiversal ... tako imenovanega MultiSlow, ki te dni, med 18. in 24. septembrom oblega domače hrupu prijazne koncertne prostore in ki se bo zaključil s koncertnim vikendom, to soboto in nedeljo v Klubu Metulj v Bistrici ob Sotli, še prej, danes in jutri, pa ga lahko ujamete v Velenju oziroma v Trbovljah.

Pavlica je torej eden izmed nastopajočih v sklopu mini turneje, na kateri se bo predstavil z live video setom ter kot član novonastalega nojz ansambla Prsi, v katerem sodeluje s še tremi somišljeniki iz ljubljanskega kroga odprtoglavih iniciatorjev muzičnega kravala in hrupnih srečanj. Nocojšnja plošča Virtual Entheogen torej ni neposredno vezana na specifičen živ nastop, vsekakor pa ne glede na to služi kot dober vstop v Blažev svet igre z digitalnimi procesi, kot mu jo omogočata predvsem programski okolji Supercollider in Ableton Live.

Prva od dveh kompozicij Diplopterys Cabrerana je ustvarjena v okolju Supercolider in je rezultat digitalnih transformacij Blaževih lastnih terenskih posnetkov, naknadno sestavljenih v linearen tek. Ta kos zaznamuje počasno gibanje tonalnih abstrakcij ob statični prisotnosti zanimivega mehkega šuma, številni razvlečeni zvoki v nizkih frekvenčnih spektrih in pronicanje prepoznavnih zvokov naravnih okolij. Drugi kos Picea Engelmannii je morda metodološko zanimivejši, temelji namreč na tako imenovanih midi povratnih zankah, ki si izmenjujejo in med seboj modulirajo parametre sintetiziranega zvoka in se v tem približujejo miljeju generativne kompozicije – vzpostavljanja sistemov, ki generirajo fragmente organizacije zvoka, v poljubni meri. Kos temelji na sekvencah midi inštrumentov, med katerimi skozi lok izstopa predvsem simulator zvena klavirja, v miksu pa slišimo še številne druge elemente, vse - po občutku recenzenta - umeščene v naključni maniri in naknadno postavljene v 16 minutno celoto, ki izdajo tudi zaključi.

Oba kosa koristita zanimive zmožnosti računalniških programskih okolij v maniri, ki ni zvočno naivna, predvsem pa dovolj previdno uporablja prostor; okolje zvočne abstrakcije v tem smislu ostaja predvsem zračno, izrazito zasanjano in lebdeče, vendar tudi zaznamovano z jasnimi mesti inertnega gibanja, premikov, zgibov in vstopov izrazito razločenih in za linearni narativ funkcionalno vzročnih elementov. Celotna špika psihedelične izkušnje je v tem smislu nekako primerna, vsekakor pa morda tudi precej redundantna. Tisto, kar gre ob takih kosih pogrešiti, je ekspliciten namen in fokus, določena resnost, ki glasbam v miljejih ambientalnega eksperimentiranja vcepi jasnejši namenski lok, smoter izvajanja, tudi cilj oziroma predvsem reflektiran razlog takšne prakse. Tega z Virtual Entheogen ne gre zares zaznati, ne glede na to pa se s to ploščo znajdemo z zvočno igro, ki vsekakor prenese poslušanje, tudi več kot eno, predvsem pa je namig na tisto, kar od Blaža lahko pričakujemo tudi ob živi izvedbi, torej neobremenjeno vijačenje z dovolj izkušnje in znanja, da je vtis vsekakor vreden svojega časa in morda še bolj pomembno – vreden tudi zunanjega doprinosa, zunanje iniciative v še več - tudi vaših - trikov, znanj in zvočnih izkustev, ki bodo počasi izgradila vse več zavesti posebnega, tudi pomembno skupnostno določenega zvočnega sveta, ki vselej izrašča, vselej živi na terenu in vselej kliče k sebi ...