Založba KAPA, 2016

Domače stoner rock prvake Carnaval na naših valovih budno spremljamo na vsakem njihovem koraku. Prvič smo jih podrobneje spoznali kot bivše klubske maratonce leta 2007, čeprav se je njihova zgodba začela že nekaj let prej, ko so ustvarjali še pod imenom Pinocchio Pinchball, še prej pa kot Louder Than You in Pussyfinger. Po ploščah 2 in 1 leta 2009 in 2010 je sledil še tretji dolgometražec Tennis Football Basketball leta 2012. Po mnogih odigranih koncertih in menjavi članov je sledilo diskografsko zatišje vse do lanskega oktobra, ko so v Koncertni dvorani Rog zbirali finančno podporo za izid novega albuma. Obiskovalci so tako lahko ob prostovoljnem prispevku prednaročili CD ali digitalni album. Edino vprašanje, ki se je takrat porajalo, je bilo, kdaj bo plošča dejansko izdana. Ponovno tišino so Carnaval presekali letošnjo pomlad, ko so povrgli EP Big Fish in ga predstavili na koncertu v Channelu Zero, kjer so odigrali tudi že nekaj komadov s prihajajočega polnomastnega albuma. Po koncertno zasedenem poletju in jeseni pa so Carnaval presenetili z novico o izdaji novega albuma in promocijskem koncertu v Gala hali, ki se ima zgoditi jutri. Danes vam v Tolpi bumov torej pred premierno dajemo na posluh večji del težko pričakovanega albuma, ki sliši na ime Miss Universe.

Zdaj že utečene postave Carnaval ni treba posebej predstavljati. Ažo, Mato, Sacco in Vičo so se albuma lotili previdno in se potrudili zaokrožiti dodelan izdelek, ki ga tokrat prvič ponujajo pod okriljem prave založbe. Album premore devet komadov, s katerimi kvartet še enkrat poglablja svoje korenine v zapuščinah grunge, blues, desert rock in funk glasb. Ob poplavi težkoriffaških muzik v zadnjih letih so Carnaval z vsakim novim albumom prinašali svežino na "zlajnan", prenasičen in nostalgično opevajoč teren. Če so nas z albumom 1 presenetili z eno težjih domačih plat leta 2010 in smo bili z albumom 2 leto prej priča bolj tehničnemu pristopu k sami "stonerjadi", je album Tennis Football Basketball vzpostavil odlično simbiozo med mastnim riffovjem in kristalno čisto uigranostjo z odlično produkcijo. Preverjen teren je za Carnaval precenjen, kar z albumom Miss Universe izrazijo že z uvodnim stavkom: New shoes of mine … they're much better than the old ones …

V omenjenem uvodnem komadu New Shoes Of Mine nam Carnaval že takoj postrežejo z "vratno kontrapritrdilnostjo", ki jo kvartet že nekaj časa dosega z aritmiko, katere posledica je napačen poudarek glave poslušalca. Prva pesem je bila v preteklosti že predstavljena pod naslovom No Warranty, v njej pa se skriva košček komada, ki so ga obiskovalci lahko slišali, ko so Carnaval kot predskupina Kyuss Lives! žal prekratko ogrevali Kino Šiška. Na splošno je novi album zaznamovan z več odstopajočimi, samostojnimi basovskimi linijami, ki nekje pod distorzijo ubirajo svojo pot, kot denimo v komadu Seven, v katerem kot gost na tolkalih nastopi Andrej Tomazin.

Prek refrena zlomljene polke v pesmi Moon Shuffle priplovemo do najbolj kompleksne in najhitrejše Round Nose Cat, pri kateri gostuje Jure Boršič, član zasedb Koromač in Oholo, ki s saksofonskim solom zamaže še nepokrit zvočni spekter. V ponavljajoči se minimalistični pesmi Bluebird Ažov prepoznavni vokal nadzoruje potek najbolj okleščenega dela albuma. Bluebird pa nosi tudi učinek tistega baladnega oziroma, če želite, najbolj spevnega komada, kakršni so Carnaval spremljali ob vsaki izdaji. Na albumu 1 je to denimo uvodni Grileiros, na plošči 2 komad Whose Shoes Are Mine? in na Tennis Footbal Basketball pesem Sugar And Sweets. Seveda na albumu Miss Universe ne umanjka niti instrumentalni komad Space Bar, pri katerem ponovno gostuje Andrej Tomazin. Po postanku v vesoljskem baru se ustavimo še v zvezdnem soju akustične "ljubavne" pesmi Silver Starlight, v kateri odsekana solo kitara spominja na komad Now žal preminulih Nomeansno, celotna zgradba pesmi pa prispeva zlasti k grungerskim elementom albuma.

Na albumu najdemo tudi RŠ hita Rocket in Burning Sun, a se z njima vesoljsko popotovanje ne konča, saj se album Miss Universe brez težav poveže tudi z začetnim komadom. Rocket je poleg Round Nose Cat tisti, s katerim bend pokaže zobe in velja za enega agresivnejših na plati, hkrati pa kontrira štiklu Burning Sun, ki je bil izdan že na EP-ju Big Fish, takrat sicer v povsem drugačni, milejši preobleki.

Ja, Carnaval se znajo poigrati tako s pričakovanji poslušalca kot tudi z datumom izdaje albuma. Jasno pa je, da je zaloška Baraka najboljši približek kolib v puščavi, kjer se je rodil desert rock. Morda je skrivnost v  plesni, ki nastane ob puščanju strehe, vlagi ali prepihu. Skratka, za Carnaval velja, da so z vsako plato bolj zreli. Če bo šlo tako naprej, bodo vsi člani osiveli že pred naslednjim albumom. Na svidenje torej jutri v Gala hali!