Edin Džambić​: ​Dječak iz Vode

Recenzija izdelka
4. 9. 2016 - 19.00

Samozaložba, 2016

 

Tokrat obravnavamo album Dječak iz vode, ki ga podpisuje Edin Džambić. Pravzaprav je Edin sedem predhodnih albumov podpisoval kot Dječak iz vode in se nam tokrat razkriva z že osmim dolgometražnim nadaljevanjem. Začetki delovanja tega izrednega kantavtorja segajo v leto 2009, v Brčko, kamor se je preselil iz okolice Tuzle. Leto 2011 je prineslo prvi album z 98 songi v trajanju več kot tri ure. Zapisano v analih, je bil to zgolj izbor med tristo songi. Hiperprodukcija, kateri s težavo najdemo primerjavo, se nadaljuje in zapisuje v naslednjih letih delovanja vse do letošnjega izbora s trenutno aktualnega albuma naslovljenega Dječak u vodi. 

Enaindvajset kosov, strnjenih v dobro uro, nas popelje po pesniških prilikah, ki protagoniste izbirajo iz bošnjaške ljudske simbolike in širše popularne ikonografije. Pesmi vsebinsko razkrivajo tako družbene kot tudi intimne zablode in jih povezujejo z aktualnimi dogajanji v družbi povojne balkanske kalvarije, ki nadaljuje nesmiselno pot v spremstvu novih žrtev novih vojn. Spoznanja so slepa in kruta. Izhod je beg v iluzijo ali sprijaznjeno bivanje v tranzicijski krivici prostega trga. Pravzaprav izhoda ni.

Pod besedila se večinoma podpisuje kar Edin Džambić. V nekaj pesmih avtorstvo prevzema Ljubica Anđelković Džambić, Edinova soproga, s katero sodelujeta na zadnjih štirih ploščah. Ljubica ali Lju je tokrat manj prisotna pri vokalnih izvedbah, vendar pa se recimo podpisuje tudi kot avtorica naslovnice albuma. 

Album Dječak iz vode glasbeno ne izbira žanra in tudi po besedah Edina sta zvok in žanr tu edinstvena, pač zvok in žanr Dečka iz vode. Vso instrumentalno podlago odigra umetnik sam. Le-to črpa iz širokega rockovskega repertoarja kot tudi iz ljudskega izročila. Čeprav lahko z ušesi ujamemo in primerjamo podobnosti z znanimi glasbenimi rešitvami, se moramo tokrat strinjati o edinstvenosti glasbenega izraza. Edinov vokal se giblje od stroge naracije v stilu gospodov s prižnic in minaretov vse tja do jeznih pankerskih rapcore naštevanj. Vdori spevnosti poudarjajo katarzično noto besedila. Seveda Dječak iz vode ni klasičen kantavtorski album. 

Skoraj nemogoče bi bilo tudi ob kakšni drugi priložnosti zajeti celoten ustvarjalni opus Edina Džambića in njegovega alter ega zasedbe Djećak iz vode. Če časovno strnemo do sedaj izdanih osem albumov, nas čaka približno deset ur doživljanja glasbe in besedil. Delo umetnika in umetnice, ki v zadnjem obdobju ustvarjata v Zagrebu, je bilo v našem prostoru ovekovečeno in odlikovano z Zlato kanto na lanskem Kantfestu v Rušah. Z Edinom in Lju pa se bomo lahko ponovno srečali že prihodnji petek v sklopu dogodkov ob obletnici Alternativnega kulturnega centra Metelkova v Ljubljani, kjer bosta z glasbenimi kolegi zbirala sredstva za popravilo ostrešja enega od tamkajšnjih hramov neodvisne alternativne kulture.

 

video

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.