Lado ABC/Gagarin, 2013

Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja se je v glasbeno orbito izstrelil hamburški ustvarjalec Felix Knoth, ki se je kasneje preimenoval v Felixa Kubina. Kot otrok se je posvečal igranju klavirja in metalofona, zgodba pa je prešla na višjo raven, ko mu je bilo enajst let, saj je takrat dobil svoj prvi korg. Zbir rosnih mojstrovin, ustvarjenih na tej mašini, je kasneje izšel pod naslovom 'The Tetchy Teenage Tapes of Felix Kubin'. Zgodnja adolescenca je nato porodila udarni dvojec Die Egozentrischen 2, skozi leta pa je nanizal še kar nekaj sodelovanj.

  

In kako po vseh teh letih in sodelovanjih opredeliti njegovo ustvarjanje? Eksperimentalna elektronika bi se vsekakor slišalo preveč suhoparno za njegovo ustvarjanje, prej bi ga našli, kako se pajdaši z dado, utopijo, futurizmom in kar je še teh čudnih likov na tem svetu ter časovno in prostorsko onstran njega. Hkrati pa lahko ustvarjalčevemu simpatiziranju s slovanskim svetom sledimo že prek izbire umetniškega imena Kubin in imena lastne založbe Gagarin Records ter naslovov nekaterih izdaj in komadov na njih. V letošnjem letu je najprej izdal album 'Zesta Plutona', ki sta ga izdali Gagarin Records in legendarna nemška založba Zickzack. 

Pravkar pa je izšel še 'Bakterien und Batterien', ki je nastal v sodelovanju s poljskim big bandom Mitch & Mitch. Da je Kubin v tej skupini našel shizofreno igrive sorodne duše, priča že njihova opredelitev za petčlanski dvojec - ki se mu kdaj pa kdaj pridruži še več članov - pa tudi nekatera izmed njihovih imen: James Boned Mitch, Mr. Bitch in Serious Mitch. Producentski stolček pa je poleg samih ustvarjalcev zavzel Tobias Levin, ki dandanes velja za enega pomembnejših nemških producentov. 

'Bakterien und Batterien' je idealna glasba za kakšen bizarni film s prefrigano zastavljeno dramaturgijo. In »filmska glasba« je očitno označevalec, ki Kubinu ni tuj, saj je že svoj prvi album iz leta 1998 naslovil 'Filmmusik'. 'Bakterien und Batterien' je razgibano elektroakustično popotovanje - mestoma hudomušno, navihano in razigrano, mestoma napeto in preteče popotovanje skozi film, kakršnih ne snemajo več. Vendar pa bi bila oznaka »retro« slišati preveč banalno, predvsem pa preveč novodobno. V kolikor se ploščo posluša v temi, pripelje to početje do spoznanja, da gre za pravi pravcati Gesamtkunstwerk. Vendar brez odvečne navlake … 

… In če ste pred leti zamudili Kubinov nastop na naših tleh, ga lahko ujamete jutri v manjši dvorani Kina Šiška, kjer seveda ne bodo umanjkali Mitch & Mitch.